Jedro

Namen začasne odredbe po 442. členu ZPP in po 2. odstavku 267. člena ZIP je predvsem preventiven - preprečiti bodoče nasilje, protipravno poškodbo ali nenadomestljivo škodo. Nasilja, ki je bilo že storjeno in škode, ki je že nastala, s tako odredbo ni mogoče sanirati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Toženkin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo, da mora toženka tožniku takoj omogočiti 24 ur na dan dostp in uporabo do stanovanje v B. B. na G. ulici 13 ter v stanovanjski hiši na B. ulici 22 v K., uporabo vseh aparatov (likalnik na paro, električni žar za pečenje in vodni masažni aparat) ter jih takoj vrniti na mesta, kjer so se pred tem nahajali, tako da jih bo tožnik z otrokoma normalno uporabljal. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik in predlaga spremembo. Zatrjuje, da njegove navedbe niso le verjetne, ampak so dejanske z znaki nasilja ali tuje nasilje nad člani družine in kratenje tožnikovih osnovnih bivalnih pogojev. Glede likalnika na vodno paro si tožnik težko predstavlja in izraža upanje, da si tudi sodišče težko predstavlja njegova dva šoloobvezna otroka, da bi hodila v šolo v nezlikanih oblačilih. Kakšen odnos naj ima tožnik in njegovi otroci do toženke, če z odtujitvijo nujnega aparata za pečenje mesa na žaru preprečuje normalno uporabo. Če to ni nasilje, kaj potem nasilje je, in koliko takih aparatov bo treba še pogrešati, da bomo lahko jedli v restavracijah ali gostilnah, ker takih gospodinjskih aparatov ne bomo imeli doma za normalno uporabo. Nerazumljivo je, zakaj sodišče dopušča nadaljnje nasilje, čeprav so datumi odtujitve navedeni v predlogu temeljne pravdne zadeve. Vodni masažni aparat je pri hiši neuporaben, kompleten pa bi bil zelo uporaben in nujno potreben pripomoček za zdravljenje sklepnih vezi. Zato tožnik kot dokaz prilaga izvide svojih poškodb, kjer pod terapijo piše, da naj se s postopnim razgibavanjem pod kontrolo FTH in pri zadnjem pregledu je pod terapijo navedeno, da je potrebno nadaljevanje s FTH, da bodo težave še vztrajale ter da je potrebno s FTH vsekakor nadaljevati.

Tožnik pritožbi prilaga tudi sliko otrok z mavcem na nogi, ker sta si močno nategnila sklepne vezi.

Toženka je odgovorila na pritožbo. Vendar ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (381. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), pritožbeno sodišče njenega odgovora ni obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za začasno odredbo. V toženkinem ravnanju, ki ga zatrjuje tožnik, in ki je podlaga njegovih zahtevkov, namreč ne prevladujejo elementi fizičnega nasilja, pa tudi če bi, to še ne pomeni, da bi izdaja začasne odredbe preprečila nasilje. Namen začasne odredbe po 442. členu ZPP je namreč predvsem preventiven - preprečiti bodoče nasilje, protipravno poškodbo ali nenadomestljivo škodo. Nasilja, ki je bilo že storjeno, s tako odredbo ni mogoče sanirati. In ker tožnik niti ne zatrjuje nevarnost (bodočega) nasilja, ta alternativna predpostavka za začasno odredbo ni podana.

Tudi o nevarnosti nenadomestljive škode ni mogoče govoriti.

Zatrjevani odvzem ključev stanovanja v B. B. in zatrjevano onemogočanje uporabe tega stanovanja namreč tožniku ne povzroča nenadomestljive škode, saj imajo tako on kot otroka pravdnih strank stalno prebivališče v K. na B. ulici 22. Nenadomestljive škode pa ne predstavlja niti neuporaba likalnika, električnega žara za pečenje mesa in vodnega masažnega aparata. Gre za naprave, ki niso nujno potrebne za vsakdanje življenje, ali pa niso take, da bi jih bilo nemogoče nadomestiti z drugimi oz. da bi bilo to povezano z visokimi (nenadomestljivimi) stroški. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).

Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo, stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo toženkin predlog za povrnitev teh stroškov (1. odstavek 166. člena ZPP).