Jedro

Pravni interes za odločanje o tožbi mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora, kaže pa se v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom za tožnika pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. To izboljšanje bi v obravnavani zadevi pomenilo, da bi sodišče odobrilo pritožnikov projekt ... za sofinanciranje, ali pa da bi pritožnik (v skladu s podrejenim tožbenim predlogom) to lahko dosegel v ponovljenem postopku pred toženko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tožbo, vloženo zoper odločbo Ministrstva za kulturo, št. 6110-500/2020/2 z dne 6. 10. 2020, sprejeto v postopku javnega razpisa. S to odločbo je toženka zavrnila sofinanciranje tožnikovega projekta z naslovom ..., saj ga je strokovna komisija ocenila z nižjim številom točk od zahtevanih.

2. Iz obrazložitve sodnega sklepa izhaja, da je tožnik nasprotoval sprejeti oceni in sodišču predlagal, naj izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi vlogi tako, da sprejme projekt v sofinanciranje v višini 8.000,00 EUR, podrejeno, naj po odpravi odločbe vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Glede na tak tožbeni predlog je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi tožnikovega pravnega položaja, saj je javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju glasbenih umetnosti, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (oznaka razpisa JPR-GUM-2020, v nadaljevanju javni razpis), v 6. točki kot pogoj za sodelovanje določal, da mora prijavitelj izpolnjevati pogoj, da prijavlja projekt, ki bo v celoti realiziran v letu 2020. Ta pogoj pa je tožnik prenehal izpolnjevati in ni imel pravnega interesa za začetek upravnega spora, saj je v tožbi navedel, da se je na razpis prijavil z dogodkom, ki naj bi bil izveden 8. 8. 2020, koncert pa je bil prestavljen na 2021. Toženka torej v ponovljenem postopku ne bi mogla ugotoviti izpolnjevanja navedenega razpisnega pogoja.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločitev in jo spremeni tako, da ugodi tožbi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povračilo stroškov postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče najprej poudarja, da je predmet pritožbenega preizkusa zakonitost sklepa o zavrženju tožbe zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke za vodenje upravnega spora. Ker je postopkovna odločitev imela za posledico, da sodišče prve stopnje tožbe ni obravnavalo po vsebini, so nerelevantne navedbe v I. točki obrazložitve pritožbe (o nestrokovnem ocenjevanju njegovega projekta, napakah komisije in protislovjih v oceni) in v dopolnitvi pritožbe z dne 4. 3. 2022 (o novih okoliščinah v zvezi z ocenjevanjem pritožnikovega projekta), saj se ne nanašajo na izpodbijani sklep. Neutemeljen pa je tudi predlog, naj Vrhovno sodišče opravi glavno obravnavo, izvede predlagane dokaze in odloči o tožbi. Po morebitnem uspehu s pritožbo bi namreč to presojo moralo najprej opraviti upravno sodišče. 7. Na drugi strani pritožba ne izpodbija stališča izpodbijanega sklepa, ki izhaja iz 9. točke obrazložitve, in sicer da bi sodišče lahko obravnavalo ugotovitveno tožbo, vendar pritožnik ni podal ustreznega zahtevka. Na podlagi tega je razvidno, da je bila ovira za meritorno obravnavanje tožbe na pritožnikovi strani, zato z vidika sodnega odločanja ni utemeljena trditev o kršitvi pravice do pravnega sredstva.

8. V skladu s 7. alinejo 2. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) je kulturni projekt posamična aktivnost kulturnih izvajalcev (med drugim tudi koncert), ki jo financira država oziroma lokalna skupnost. Ni sporno, da je bil predmet obravnavanega javnega razpisa izbor kulturnih projektov na področju glasbenih umetnosti, ki naj bi se v celoti realizirali v letu 2020. Glede na tak pogoj 6. 10. 2020, ko je toženka pritožniku izdala izpodbijano zavrnilno odločbo, obdobje za izvedbo prijavljenih projektov še ni poteklo, pritožnik pa tudi sam priznava, da toženke o spremembi programa ni obvestil, ker da je bila sprememba možna le v razpisnem roku do 7. 2. 2020. Čeprav torej toženka pri izdaji zavrnilne odločbe ni upoštevala neizvedbe prijavljenega projekta v letu 2020, kar izpostavlja pritožnik, in je projekt kljub temu ocenila, pa to ne pomeni, da te okoliščine ne bi smelo ugotoviti sodišče kot relevantno za presojo pritožnikovega pravnega interesa.

9. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, mora biti pravni interes za odločanje o tožbi podan ves čas trajanja upravnega spora, kaže pa se v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom za tožnika pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. To izboljšanje bi v obravnavani zadevi pomenilo, da bi sodišče odobrilo pritožnikov projekt ... za sofinanciranje, ali pa da bi pritožnik (v skladu s podrejenim tožbenim predlogom) to lahko dosegel v ponovljenem postopku pred toženko. Z odločitvijo o odobritvi sofinanciranja pa bi se vzpostavila podlaga za sklenitev pogodbe o financiranju (prvi odstavek 94. člena in tretji odstavek 120. člena ZUJIK) kot temelja za izplačilo sredstev (99. člen ZUJIK).

10. Vendar si pritožnik s tožbo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne more zagotoviti sofinanciranja prijavljenega projekta. V času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča (11. 1. 2022) je bilo namreč jasno, da ne gre za projekt, ki bi bil realiziran v letu 2020, saj je pritožnik že v tožbi navajal, da je koncert ... prestavljen na leto 2021. To za pritožnika ni sporno, meni pa, da s spremembo koncerta ni prenehal izpolnjevati pogojev za sodelovanje na razpisu in tudi ni izgubil pravnega interesa za upravni spor, saj mu je nastal strošek, ko je namesto ... gostovala italijanska zasedba A. A. 11. Pritožba z navedenim ne more utemeljiti pravnega interesa, saj nastali stroški za drug projekt ne morejo biti razlog, da se odobri financiranje projekta ... Vrhovno sodišče se sicer lahko strinja, da je imela poraba sredstev za nadomestni projekt lahko vpliv na pritožnikovo poslovanje. Vendar ta okoliščina ni odločilna, saj je bil obravnavani javni razpis namenjen sofinanciranju kulturnih projektov, torej posamičnim, konkretno opredeljenim aktivnostim z vsebino v javnem interesu, ne pa kateremkoli projektu ali splošno pritožnikovi dejavnosti. Namen sofinanciranja projektov je razviden tudi iz 60. člena ZUJIK, v skladu s katerim je podpora kulturnim projektom oblika javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu. V obravnavani zadevi je pritožnik kot tako aktivnost oziroma vsebino predlagal izvedbo projekta (koncerta) ..., zato je trditev o nadaljnjem izpolnjevanju razpisnih pogojev neutemeljena.

12. Pritožba se sklicuje še na objektivno nezmožnost izpolnitve prijavljenega projekta zaradi pandemije Covid-19. Tudi to za presojo pravnega interesa ni relevantno, saj bi bila ta okoliščina pomembna šele ob sklenjeni pogodbi, ki je pritožnik ne bi mogel izpolniti zaradi zatrjevane višje sile. Da bi toženka zaradi pandemije spremenila že sam javni razpis, pa ne trdi.

13. Ostalih pritožnikovih navedb (med drugim o nepravočasnem odločanju toženke ter kršitvah pravic iz 14., 22. in 24. člena Ustave ter 1. člena dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki varuje pravico do mirnega uživanja svojega premoženja) Vrhovno sodišče ni presojalo, saj se nanašajo na odločanje toženke in ne sodišča. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

14. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.