Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Posredovanje osebnih podatkov Zavodu za prestajanje kazni zapora

1. avgust 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Posredovanje osebnih podatkov Zavodu za prestajanje kazni zapora

Posredovanje osebnih podatkov Zavodu za prestajanje kazni zapora

Posredovanje osebnih podatkov Zavodu za prestajanje kazni zapora

Posredovanje osebnih podatkov Zavodu za prestajanje kazni zapora

Datum

Datum

Datum

Datum

01.08.2025

01.08.2025

01.08.2025

01.08.2025

Številka

Številka

Številka

Številka

07120-1/2025/352

07120-1/2025/352

07120-1/2025/352

07120-1/2025/352

Kategorije

Kategorije

Kategorije

Kategorije

Pravne podlage

Pravne podlage

Pravne podlage

Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov, katerih upravljavec je CSD, Zavodu za prestajanje kazni zapora (Zavod). Pojasnjujete, da Zavod lahko na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zaprosi CSD za podatke o obsojencih, če je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. V 36. členu omenjenega zakona so jasno določeni podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in ki se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca. Pojasnjujete, da Zavod večkrat zaproša tudi za podatke od 32. do 35. člena ZIKS-1 in vas zanima, ali ima CSD pravno podlago za posredovanje teh osebnih podatkov. Sporno se vam zdi predvsem posredovanje stalnega oziroma začasnega prebivališča družinskih članov, če obsojenec prestaja kazen zapora zaradi nasilja v družini (lahko da se družinski člani zaradi nasilja preselijo in spremenijo naslov).

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov, katerih upravljavec je CSD, Zavodu za prestajanje kazni zapora (Zavod). Pojasnjujete, da Zavod lahko na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zaprosi CSD za podatke o obsojencih, če je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. V 36. členu omenjenega zakona so jasno določeni podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in ki se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca. Pojasnjujete, da Zavod večkrat zaproša tudi za podatke od 32. do 35. člena ZIKS-1 in vas zanima, ali ima CSD pravno podlago za posredovanje teh osebnih podatkov. Sporno se vam zdi predvsem posredovanje stalnega oziroma začasnega prebivališča družinskih članov, če obsojenec prestaja kazen zapora zaradi nasilja v družini (lahko da se družinski člani zaradi nasilja preselijo in spremenijo naslov).

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov, katerih upravljavec je CSD, Zavodu za prestajanje kazni zapora (Zavod). Pojasnjujete, da Zavod lahko na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zaprosi CSD za podatke o obsojencih, če je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. V 36. členu omenjenega zakona so jasno določeni podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in ki se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca. Pojasnjujete, da Zavod večkrat zaproša tudi za podatke od 32. do 35. člena ZIKS-1 in vas zanima, ali ima CSD pravno podlago za posredovanje teh osebnih podatkov. Sporno se vam zdi predvsem posredovanje stalnega oziroma začasnega prebivališča družinskih članov, če obsojenec prestaja kazen zapora zaradi nasilja v družini (lahko da se družinski člani zaradi nasilja preselijo in spremenijo naslov).

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov, katerih upravljavec je CSD, Zavodu za prestajanje kazni zapora (Zavod). Pojasnjujete, da Zavod lahko na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zaprosi CSD za podatke o obsojencih, če je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. V 36. členu omenjenega zakona so jasno določeni podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in ki se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca. Pojasnjujete, da Zavod večkrat zaproša tudi za podatke od 32. do 35. člena ZIKS-1 in vas zanima, ali ima CSD pravno podlago za posredovanje teh osebnih podatkov. Sporno se vam zdi predvsem posredovanje stalnega oziroma začasnega prebivališča družinskih članov, če obsojenec prestaja kazen zapora zaradi nasilja v družini (lahko da se družinski člani zaradi nasilja preselijo in spremenijo naslov).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca.

Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1.

Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1.

Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1.

Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1.

V kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov

V kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov

V kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov

V kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za posredovanje) mora biti podana pravna podlaga. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbe 39. člena ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja). Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače), ki med drugim določa, da mora zahteva za posredovanje vsebovati podatek o namenu obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za posredovanje) mora biti podana pravna podlaga. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbe 39. člena ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja). Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače), ki med drugim določa, da mora zahteva za posredovanje vsebovati podatek o namenu obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za posredovanje) mora biti podana pravna podlaga. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbe 39. člena ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja). Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače), ki med drugim določa, da mora zahteva za posredovanje vsebovati podatek o namenu obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za posredovanje) mora biti podana pravna podlaga. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbe 39. člena ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja). Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače), ki med drugim določa, da mora zahteva za posredovanje vsebovati podatek o namenu obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

Kot izhaja že iz vašega zaprosila, so za posredovanje podatkov v konkretni zadevi relevantne določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24; ZIKS-1), ki v 31. do 41. členu določa zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov. Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij (kot upravljavec) obdeluje, med drugim, podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev. Vsebino zbirke podatkov o obsojencih določa ZIKS-1 v 32. členu. Omenjena zbirka vsebuje tudi podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in o osebah, s katerimi ima obsojenec stike. Način pridobivanja podatkov določa 37. člen ZIKS-1. Omenjeni člen določa, da upravljavec zbirke podatkov (tj. Zavod za prestajanje kazni zapora) oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo (torej samih obsojencev in oseb v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu), od drugih oseb pa le na podlagi pisne privolitve oseb, o katerih se zbirajo podatki (torej na podlagi pisne privolitve obsojenca oziroma osebe v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu). Drugi odstavek 37. člena ZIKS-1 določa, da se lahko podatki o osebah iz prejšnjega odstavka (tj. o obsojencih in drugih osebah iz prvega odstavka) lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena pa zavod lahko zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.

Kot izhaja že iz vašega zaprosila, so za posredovanje podatkov v konkretni zadevi relevantne določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24; ZIKS-1), ki v 31. do 41. členu določa zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov. Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij (kot upravljavec) obdeluje, med drugim, podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev. Vsebino zbirke podatkov o obsojencih določa ZIKS-1 v 32. členu. Omenjena zbirka vsebuje tudi podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in o osebah, s katerimi ima obsojenec stike. Način pridobivanja podatkov določa 37. člen ZIKS-1. Omenjeni člen določa, da upravljavec zbirke podatkov (tj. Zavod za prestajanje kazni zapora) oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo (torej samih obsojencev in oseb v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu), od drugih oseb pa le na podlagi pisne privolitve oseb, o katerih se zbirajo podatki (torej na podlagi pisne privolitve obsojenca oziroma osebe v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu). Drugi odstavek 37. člena ZIKS-1 določa, da se lahko podatki o osebah iz prejšnjega odstavka (tj. o obsojencih in drugih osebah iz prvega odstavka) lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena pa zavod lahko zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.

Kot izhaja že iz vašega zaprosila, so za posredovanje podatkov v konkretni zadevi relevantne določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24; ZIKS-1), ki v 31. do 41. členu določa zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov. Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij (kot upravljavec) obdeluje, med drugim, podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev. Vsebino zbirke podatkov o obsojencih določa ZIKS-1 v 32. členu. Omenjena zbirka vsebuje tudi podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in o osebah, s katerimi ima obsojenec stike. Način pridobivanja podatkov določa 37. člen ZIKS-1. Omenjeni člen določa, da upravljavec zbirke podatkov (tj. Zavod za prestajanje kazni zapora) oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo (torej samih obsojencev in oseb v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu), od drugih oseb pa le na podlagi pisne privolitve oseb, o katerih se zbirajo podatki (torej na podlagi pisne privolitve obsojenca oziroma osebe v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu). Drugi odstavek 37. člena ZIKS-1 določa, da se lahko podatki o osebah iz prejšnjega odstavka (tj. o obsojencih in drugih osebah iz prvega odstavka) lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena pa zavod lahko zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.

Kot izhaja že iz vašega zaprosila, so za posredovanje podatkov v konkretni zadevi relevantne določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24; ZIKS-1), ki v 31. do 41. členu določa zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov. Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij (kot upravljavec) obdeluje, med drugim, podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev. Vsebino zbirke podatkov o obsojencih določa ZIKS-1 v 32. členu. Omenjena zbirka vsebuje tudi podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in o osebah, s katerimi ima obsojenec stike. Način pridobivanja podatkov določa 37. člen ZIKS-1. Omenjeni člen določa, da upravljavec zbirke podatkov (tj. Zavod za prestajanje kazni zapora) oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo (torej samih obsojencev in oseb v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu), od drugih oseb pa le na podlagi pisne privolitve oseb, o katerih se zbirajo podatki (torej na podlagi pisne privolitve obsojenca oziroma osebe v obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu). Drugi odstavek 37. člena ZIKS-1 določa, da se lahko podatki o osebah iz prejšnjega odstavka (tj. o obsojencih in drugih osebah iz prvega odstavka) lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena pa zavod lahko zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki pa ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca. Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1. Ugotavljamo, da ZIKS-1 ne določa izrecno načina pridobivanja osebnih podatkov družinskih članov obsojenca, kot to predvideva 34. člen ZIKS-1. IP še dodaja, da v kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. CSD mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki družinskih članov iz njegovih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZIKS-1), potrebne za odločitev v postopku. IP znova poudarja, da v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki pa ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca. Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1. Ugotavljamo, da ZIKS-1 ne določa izrecno načina pridobivanja osebnih podatkov družinskih članov obsojenca, kot to predvideva 34. člen ZIKS-1. IP še dodaja, da v kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. CSD mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki družinskih članov iz njegovih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZIKS-1), potrebne za odločitev v postopku. IP znova poudarja, da v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki pa ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca. Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1. Ugotavljamo, da ZIKS-1 ne določa izrecno načina pridobivanja osebnih podatkov družinskih članov obsojenca, kot to predvideva 34. člen ZIKS-1. IP še dodaja, da v kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. CSD mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki družinskih članov iz njegovih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZIKS-1), potrebne za odločitev v postopku. IP znova poudarja, da v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca.

37. člen v povezavi s 30 in 36. členom ZIKS-1 predstavlja zakonsko podlago, ki določa namen in vrsto osebnih podatkov, ki jih sme CSD posredovati Zavodu za prestajanje kazni zapora za namen izdelave in dopolnjevanja osebnega načrta obsojenca. Ti podatki pa ne zajemajo podatkov o družinskih članih obsojenca. Po mnenju IP Zavod za prestajanje kazni zapora v 37. členu ZIKS-1 nima pravne podlage za pridobivanje od CSD osebnih podatkov iz 34. člena ZIKS-1. Ugotavljamo, da ZIKS-1 ne določa izrecno načina pridobivanja osebnih podatkov družinskih članov obsojenca, kot to predvideva 34. člen ZIKS-1. IP še dodaja, da v kolikor bi zavod osebne podatke družinskih članov obsojenca potreboval za konkretne postopke, ki se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi lahko imel podlago za pridobivanje osebnih podatkov družinskih članov obsojenca v 34.a oziroma 139. členu ZUP, pri čemer mora CSD pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. CSD mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki družinskih članov iz njegovih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZIKS-1), potrebne za odločitev v postopku. IP znova poudarja, da v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca.

Lepo vas pozdravljamo.

Lepo vas pozdravljamo.

Lepo vas pozdravljamo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Pripravila

Pripravila

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

dr. Jelena Virant Burnik, informacijaska pooblaščenka

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

---

---

---

[1]Zbirka podatkov o obsojencih obsega: (1) podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, (2) podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, (3) podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona, (4) podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, (5) podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. (1) Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih v skladu s 33. členom ZIKS-1 obsegajo: ime in priimek obsojenca, enotno matično številko, davčno številko, osebno fotografijo, prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona, rojstne podatke, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču, podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti. (2) Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca v skladu s 34. členom ZIKS-1 obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva, podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, število družinskih članov, osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov, podatke o preskrbljenosti družinskih članov in telefonske številke. Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, pa obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb. (5) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, v skladu s 36. členom ZIKS-1 obsegajo: podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze), podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, podatke o dosedanjih zaposlitvah, podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, podatke o samomorilni ogroženosti, fotografijo iz 29. člena tega zakona, podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

[1]Zbirka podatkov o obsojencih obsega: (1) podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, (2) podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, (3) podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona, (4) podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, (5) podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. (1) Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih v skladu s 33. členom ZIKS-1 obsegajo: ime in priimek obsojenca, enotno matično številko, davčno številko, osebno fotografijo, prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona, rojstne podatke, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču, podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti. (2) Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca v skladu s 34. členom ZIKS-1 obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva, podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, število družinskih članov, osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov, podatke o preskrbljenosti družinskih članov in telefonske številke. Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, pa obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb. (5) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, v skladu s 36. členom ZIKS-1 obsegajo: podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze), podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, podatke o dosedanjih zaposlitvah, podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, podatke o samomorilni ogroženosti, fotografijo iz 29. člena tega zakona, podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

[1]Zbirka podatkov o obsojencih obsega: (1) podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, (2) podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, (3) podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona, (4) podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, (5) podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. (1) Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih v skladu s 33. členom ZIKS-1 obsegajo: ime in priimek obsojenca, enotno matično številko, davčno številko, osebno fotografijo, prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona, rojstne podatke, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču, podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti. (2) Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca v skladu s 34. členom ZIKS-1 obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva, podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, število družinskih članov, osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov, podatke o preskrbljenosti družinskih članov in telefonske številke. Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, pa obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb. (5) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, v skladu s 36. členom ZIKS-1 obsegajo: podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze), podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, podatke o dosedanjih zaposlitvah, podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, podatke o samomorilni ogroženosti, fotografijo iz 29. člena tega zakona, podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

[1]Zbirka podatkov o obsojencih obsega: (1) podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, (2) podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, (3) podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona, (4) podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, (5) podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. (1) Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih v skladu s 33. členom ZIKS-1 obsegajo: ime in priimek obsojenca, enotno matično številko, davčno številko, osebno fotografijo, prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona, rojstne podatke, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču, podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti. (2) Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca v skladu s 34. členom ZIKS-1 obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva, podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, število družinskih članov, osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov, podatke o preskrbljenosti družinskih članov in telefonske številke. Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, pa obsegajo: enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb. (5) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, v skladu s 36. členom ZIKS-1 obsegajo: podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze), podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, podatke o dosedanjih zaposlitvah, podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, podatke o samomorilni ogroženosti, fotografijo iz 29. člena tega zakona, podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

[2]Potrebno je spomniti, da sta se dikciji prvega in drugega odstavka 37. člena z novelo ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/2018) bistveno spremenili. Pred to novelo se je 37. člen glasil: »(1) Upravljavec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov 32 do 36 tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od drugih pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, prisojnih centrih ter organih lokalne samouprave.« (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08).

[2]Potrebno je spomniti, da sta se dikciji prvega in drugega odstavka 37. člena z novelo ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/2018) bistveno spremenili. Pred to novelo se je 37. člen glasil: »(1) Upravljavec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov 32 do 36 tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od drugih pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, prisojnih centrih ter organih lokalne samouprave.« (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08).

[2]Potrebno je spomniti, da sta se dikciji prvega in drugega odstavka 37. člena z novelo ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/2018) bistveno spremenili. Pred to novelo se je 37. člen glasil: »(1) Upravljavec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov 32 do 36 tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od drugih pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, prisojnih centrih ter organih lokalne samouprave.« (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08).

[2]Potrebno je spomniti, da sta se dikciji prvega in drugega odstavka 37. člena z novelo ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/2018) bistveno spremenili. Pred to novelo se je 37. člen glasil: »(1) Upravljavec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov 32 do 36 tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od drugih pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, prisojnih centrih ter organih lokalne samouprave.« (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08).

IP

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia