Jedro

Prehodna določba 9. člena ZIZ je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I. Kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ima dolžnik (ki je zanikal obligacijsko razmerje z upnico) še vedno pravico do obravnavanja svojega ugovora v pravdnem postopku (62. člen ZIZ). Novela ZIZ-1 mu namreč te (pridobljene) pravice ni odvzela, temveč je le omogočila upnici v učinkovitem izvršilnem postopku zavarovati svojo terjatev.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadevi vrneta sodišču druge stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. S sklepom XII Pg 3881/2010-58 z dne 13. 9. 2011 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 17. 6. 2011 zoper sklep o predhodni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 3881/2010 z dne 14. 6. 2011 (s katerim je ugodilo predlogu druge upnice); s sklepom XII Pg 3881/2010-59 z dne 13. 9. 2011 pa je zavrnilo ugovor dolžnika z dne 11. 5. 2011 zoper sklep o predhodni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 5249/2010 z dne 29. 4. 2011 (s katerim je ugodilo predlogu prve upnice).

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanima sklepoma pritožbama dolžnika ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoroma dolžnika ugodilo, sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo razveljavilo in predloga za izdajo predhodne odredbe zavrnilo, upnicama pa naložilo plačilo celotnih stroškov zavarovanja.

3. Zoper sklepa sodišča druge stopnje Vrhovno državno tožilstvo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahtevo) iz razloga bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se v postopku zavarovanja glede vprašanj, ki s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Zato je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi postopalo po določbah ZPP.

5. Zahteva je bila vročena upnicama in dolžniku. Upnici v odgovoru na zahtevo predlagata ugoditev zahtevi in priglašata stroške odgovora, medtem ko dolžnik na zahtevo ni odgovoril. O dovoljenosti zahteve

6. Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vprašanje, ki ga je oblikovalo Vrhovno državno tožilstvo, se glasi: „Ali je v postopku zavarovanja s predhodno odredbo dopustno uporabiti s 4. členom ZIZ-I spremenjeno določbo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (domnevana nevarnost) tudi za primere, ko je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, vložil pred uveljavitvijo ZIZ-I(1)?“.

7. Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vsebinsko obravnavanje zahteve namreč narekuje dejstvo, da o tem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo. Poleg tega je vlagatelj zahteve izkazal, da sodna praksa višjih sodišč glede zastavljenega vprašanja ni enotna (nasprotno stališče so višja sodišča zavzela v zadevah I Cpg 799/2011 z dne 4. 8. 2011, I Ip 3551/2011 z dne 24. 8. 2011 in I Cpg 895/2011 z dne 13. 9. 2011).

O utemeljenosti zahteve

8. Pravni okvir za presojo spornega pravnega vprašanja je določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je bila s 4. členom ZIZ-I spremenjena tako, da se šteje, da je podana nevarnost onemogočanja ali precejšnje otežitve uveljavitve terjatve, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira „na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če: - dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, ali - je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka.“

9. Vlagatelj zahteve utemeljeno uveljavlja, da sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo prehodne določbe 9. člena ZIZ-I, v skladu s katero se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona (ZIZ-I), nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona (ZIZ-I). Navedena določba je namreč jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I. To velja tudi za obravnavana primera, v katerih sta bila predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložena pred uveljavitvijo ZIZ-I(2), predloga za zavarovanje s predhodno odredbo pa po uveljavitvi novele. Drugačno stališče drugostopenjskega sodišča, da naj bi se prehodna določba ZIZ-I nanašala le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi novele, se po obrazloženem izkaže za zmotno. Če je bilo sodišče druge stopnje mnenja, da uveljavitev spremenjenega 258. člena ZIZ nedopustno retroaktivno posega v dolžnikov položaj, pa bi moralo prekiniti postopek in zahtevati presojo Ustavnega sodišča (156. člen Ustave Republike Slovenije).

Odločitev Vrhovnega sodišča

10. Iz razloženega sledi, da je sodišče druge stopnje nepravilno razlagalo 9. člen ZIZ-I, zaradi česar pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni uporabilo novelirane določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki bi jo ob pravilni uporabi materialnega prava (9. člena ZIZ-I) moralo uporabiti. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevi vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (drugi odstavek 380. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

11. Odločitev o stroških postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS. št. 26-1157/2011 z dne 8. 4. 2011).

Op. št. (2): Prva upnica je vložila predlog 20. 5. 2010, druga upnica pa 17. 5. 2010.