Jedro

Pogodba sklenjena pod razveznim pogojem neha veljati, če se pogoj izpolni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Sprememba tožbe se dopusti in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. Ig ... z dne 28.11.1995 razveljavi v 1. točki izreka in se postopek nadaljuje kot s tožbo. 2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati glavnico 379.253,30 SIT in zakonite zamudne obresti v znesku 611.920,60 ter 6.150,00 SIT izvršilnih stroškov, v 8 dneh pod izvršbo. 3.Višji tožbeni zahtevek se zavrne. 4.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 22.585,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo." Zoper sodbo v obsodilnem delu se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo predložene listine. Pri tem je zmotno zaključilo, da stranki nista sklenili izvensodne poravnave, v kateri sta se dogovorili, da bo znašal vtoževani znesek 592.416,70 SIT, zamudne obresti pa bodo tekle od zapadlosti dogovorjenih obrokov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Svoje zaključke je podalo v jasnih in prepričljivih razlogih izpodbijane sodbe, ki temeljijo na pravilni oceni listin, ki jih je v dokaznem postopku preučilo (B1, B3). S temi razlogi pritožbeno sodišče soglaša. Nesporno je, da sta se pravdni stranki med postopkom na prvi stopnji dogovorili izvensodno, da bo tožena stranka na račun vtoževanega dolga, ki predstavlja glavnico v znesku 435.000,00 SIT in obračunane zamudne obresti od zapadlosti do 28.11.1995 plačala znesek 592.416,70 SIT v štirih obrokih. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno ocenilo, da predstavlja plačilo posameznega obroka pogoj in to razvezni (3. odst. 74. člena ZOR) za veljavnost dogovora o plačilu glede zneska 592.416,70 SIT. Tega zaključka tožena stranka le s pavšalnim sklicevanjem, da iz listin izhaja drugačen dogovor, ni uspela izpodbiti. Nesporno je, da je tožena stranka do konca postopka na prvi stopnji plačala le en obrok (znesek 55.746,70 SIT). Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da dogovor o obročnem plačilu še preostalega zneska 536.670,00 SIT ne velja. Pri tem je materialnopravno pravilno štelo, da s plačilom prvega obroka (55.746,70 SIT), ni prišlo do spremembe teka zamudnih obresti, pač pa le do delnega plačila glavnice. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77). Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. členom ZPP/77).