Jedro

Tožeča stranka je imela možnost s tožbo v upravnem sporu izpodbijati sklep, s katerim ji je bila priznana nagrada in izdatki ter DDV za opravljene storitve, ker na ta način ni ravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja razliko v izplačilu na račun prenizko odmerjenega DDV.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89400/2014 z dne 3. 7. 2014 v prvem odstavku izreka za znesek 798,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2014 dalje in v tem delu postopek ustavilo (točka I), ker je tožeča stranka v tem delu umaknila tožbo, zavrglo pa tožbo glede zneska v višini 13,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2014 dalje do plačila in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89400/2014 z dne 3. 7. 2014 v tem delu prvega odstavka izreka razveljavilo (točka II) ter še odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 30,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker v obravnavani zadevi ne gre za res iudicato, prvo sodišče pa je tudi storilo absolutne bistvene kršitve postopka. Protispisne so ugotovitve prvega sodišča, da tožnica ni pravočasno priglasila izvršilnih stroškov, saj jih je priglasila že v predlogu za izvršbo, zato so te ugotovitve prvega sodišča protispisne. Predmet spora je plačilo računa št. 23/2014, ki ga je izstavila tožeča stranka, ne pa izpolnitev odločbe BPP 1449/2010. Višino DDV ne more določiti sodna odločba, saj jo določa zakon. Tožeča stranka bi storila davčni prekršek, če bi toženi stranki zaračunavala 20 % DDV. Tudi če bi tožeča stranka sprožila upravni spor zoper odločbo BPP 1449/2010, bi toženi stranki fakturirala storitve v roku 8 dni po prejemu predmetne odločbe, upoštevati pa bi morala 22 % DDV, ki je veljal v času izdaje sklepa o stroških. Ker je tožena stranka plačala znesek 798,00 EUR z zamudo, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti do plačila in enako od preostalega neplačanega zneska dolga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločanje o stroških postopka odvetnikov za priznanje nagrade za opravljanje brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči(1). Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki ga zakon opredeljuje kot pristojni organ za BPP. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo na podlagi odredbe tega pristojnega organa tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, kot to določa šesti odstavek 30. člena ZBPP. V upravnem postopku se tako s sklepom določi obseg nagrade in tudi plačilo storitve, do katere je odvetnik upravičen, med katere sodi tudi plačilo plačilo DDV in zakonskih zamudnih obresti, ki so odvetniku priznane. Tožeča stranka je imela možnost s tožbo v upravnem sporu izpodbijati sklep, s katerim ji je bila priznana nagrada in izdatki ter DDV za opravljene storitve, ker na ta način ni ravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja razliko v izplačilu na račun prenizko odmerjenega DDV(2). Ker je bilo o nagradi, stroških in DDV že odločeno s sklepom pristojnega organa za BPP v upravnem postopku (v tem postopku pa bi moralo biti odločeno tudi o plačilu zamudnih obresti), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo. Tudi tožba v delu, ki je bila umaknjena, ni bila utemeljena, ker je imela tožeča stranka za plačilo navedene terjatve pravnomočen in izvršilni pravni naslov, zato tožeča stranka tudi ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

5. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): V nadaljevanju ZBPP.

Op. št. (2): Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da dejstvo, da je odvetnik v skladu ZBPP izdal račun šele po prejemu sklepa o nagradi, ta pa je segla že v čas, ko je glede obdavčitve z DDV že veljala nova (višja) davčna stopnja, ne vpliva na odločitev glede višine stopnje DDV oziroma ne spremeni okoliščine glede trenutka, kdaj je bila storitev opravljena po ZDDV-1 - glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 1501/2013.