Jedro

Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena pri drugem organu in ne pri prvostopnemu sodišču, je pravočasna, tudi če jo sodišče prejme po 30-dnevnem roku, če je zamudo mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Pritožbeni ugovori, ki se ne nanašajo na predmet upravnega spora, niso upoštevni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Koper z dne 23.5.2006, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance z dne 2.2.2007, kot prepozno (1. točka izreka). Odločba drugostopnega organa je bila tožnici vročena 24.2.2007, tožba pa je bila s strani 2. stopnega organa prvostopnemu sodišču poslana 30.3.2007, torej po preteku 30 - dnevnega roka, določenega za vložitev tožbe v 1. odstavku 28. člena ZUS-1. Še prej je bila tožnici vloga poslana v dopolnitev na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1, vendar je tožnica ni dopolnila v skladu z napotki. Prvostopno sodišče pa je tožnico z 2. točko izpodbijanega sklepa oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper sklep prvostopnega sodišča je tožnica vložila pri prvostopnem sodišču pritožbo, v kateri med drugim navaja, da se v njenem primeru že 17 let krši Ustava Republike Slovenije (URS), da sicer ne pozna zakonov, ve pa, da se ji dela krivica in da se odloča v njeno škodo. Zato predlaga, da naj se njen problem reši po 26. členu URS, in da je pripravljena sprejeti finančno odškodnino, ki mora biti z njo usklajena.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje v upravnem sporu zgolj pravočasnost tožničine tožbe zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Koper z dne 23.5.2006, ki je postal dokončen z vročitvijo odločbe Ministrstva za finance z dne 2.2.2007, tožnici. Tožnica je zoper ta sklep vložila tožbo, ki ji jo je prvostopno sodišče poslalo v dopolnitev, česar pa ni storila. Iz upravnih spisov pa je prvostopno sodišče tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožba prepozna. Odločba MF je bila tožnici vročena 24.2.2007, tožba pa je bila s strani 2. stopnega upravnega organa, kjer jo je tožnica, kljub jasnemu pravnemu pouku na odločbi MF, namreč da tožbo lahko vloži pri upravnem sodišču, vložila, prvostopnemu sodišču poslana 30.3.2007, torej po preteku 30-dnevnega roka, določenega za vložitev tožbe v 1. odstavku 28. člena ZUS-1. Odločitev prvostopnega sodišča v tem primeru je torej pravilna in zakonita. Pritožba pa se na to odločitev izrecno niti ne nanaša. Kolikor pa tožnica želi s pritožbo uveljavljati kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in posledično do odškodnine, pa ji vrhovno sodišče pojasnjuje, da takšnega zahtevka v upravnem sporu ne more uveljavljati, temveč ga lahko uveljavlja le, če dokaže da so izpolnjeni predpisani pogoji, v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.