Jedro

Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrneta pritožbi pravdnih strank proti prvostopenjski sodbi in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo z naslednjim, relativno zapletenim izrekom:

1.

„Ugotovi se, da ne spada v zapuščino pokojnega J. Z., ki jo Okrajno sodišče na Ptuju obravnava v zapuščinskem postopku z opr. št. D 478/03, 26,48 % oz. 2.648/10.000 solastninskega deleža do 10/16 na poslovnem prostoru v hiši M., stoječi na parceli št. 1217, vl. št. 720 k.o. ..., ki je bil denacionaliziran v korist J. Z. s pravnomočno odločbo Ministrstva za kulturo z dne 21. 6. 1993, št. 464-78/92, v zvezi s popravnim sklepom istega organa z dne 15. 7. 1993; in da je pokojna I. Z. solastnica tega poslovnega prostora do 26,48 % oz. 2.648/10.000 solastninskega deleža do 10/16, kar predstavlja 12,77 % oz. 1.277/10.000 solastninskega deleža do 10/16 na celotni stavbi M., in enakega solastninskega deleža na funkcionalnem zemljišču parc. št. 1217 k.o. ...; v večjem obsegu pa se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

Ugotovi se, da v prejšnjem odstavku obravnavani poslovni prostor leži v severnem delu stavbe M., v izvedenskem mnenju ing. F. P. označenem kot „trakt A1“, ter da ima koristno gradbeno površino 438,10 m2 in obsega: v II. nadstropju galerijo v izmeri 113,77 m2, stopnišče 9,23 m2; v I. nadstropju galerijo v izmeri 113,77 m2, stopnišče 9,23 in hodnik nad kotlovnico 6,30 m2; v pritličju pa svetlarnik 50 m2, prodajalno 80,62 m2, stopnišče 9,23 m2, garderobo 4,80 m2, izložbe 22,43 m2 in kurilnico 19,72 m2. 2.

Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje pri 14/100 celotne stavbe M. in enakem solastninskem deležu na funkcionalnem zemljišču parc. št. 1217, vse pripisano k vl. št. 720 k.o. ..., last pokojnega J. Z., umrlega dne 12. 10. 1965, vknjižbo lastninske pravice v korist I. Z., rojene 17. 2. 1896, umrle dne 31. 7. 1986, stanujoča M., v 15 dneh, ker bo v nasprotnem primeru takšno zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila pravnomočna sodba.“

3.

Vsaka pravdna stranka sama nosi svoje pravdne stroške.“ Tožnik je svoje zahtevke utemeljeval na dveh pravnih podlagah in sicer na pravnih pravilih o skupnem premoženju zakoncev, ki se pridobi z delom v času trajanja zakonske zveze in na dogovoru o skupni gradnji, kar vse se nanaša na premoženje, ki naj bi ga pridobila pravna prednika pravdnih strank, sedaj pokojna zakonca I. in J. Z. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravna pravila ODZ o družbeni pogodbi.

2. Proti navedeni odločbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Pritožbeno sodišče je s sodbo I Cp 1142/2005 z dne 6. 3. 2007 ugodilo pritožbi tožencev in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu (prvi odstavek 1. točka izreka) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V odločbi je bilo zastopano stališče, da zakonca Z. nista sklenila ustrezne oblične pogodbe, pokojna I. Z. pa sedaj spornega premoženja tudi ni pridobila na originarni način.

3. Vrhovno sodišče je v zvezi s tožnikovo revizijo proti navedeni sodbi pritožbenega sodišča, s sklepom II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009, razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča z dne 6. 3. 2007 in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V revizijski odločbi je bilo predstavljeno stališče o retroaktivni veljavnosti Temeljnega zakona o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ, št. 29/46 in nasl.), ki se je uporabljal tudi za premoženjska razmerja med zakonci, ki so zakonsko zvezo sklenili pred 9. 5. 1946 in je takrat zakonska zveza še obstajala. Zato ni bilo izključeno, da je z vlaganjem dela in skupnih sredstev zakoncev Z. v nepremično parc. št. 1217 k.o. ... (ki je bilo posebno premoženja J. Z.), v letih od 1935 in 1939, nastalo skupno premoženje zakoncev.

4. Pritožbeno sodišče je ponovno odločalo o pritožbah pravdnih strank proti prvostopenjski sodbi in spremenilo prvostopenjsko sodbo v prvem odstavku prve točke izreka tako, da je njegova vsebina naslednja: „ugotovi se, da ne spadajo v zapuščino po zapustniku J. Z., ki se vodi pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod opr. št. D 478/1993, 26,48 % oziroma 331/1250 solastnega deleža na 10/16 v naravi poslovnega prostora s funkcionalnim zemljiščem v zgradbi M., stoječi na parc. št. 1217, vl. št. 720 k.o. ..., ki je bil denacionaliziran na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS z dne 21. 6. 1993, opr. št. 464-78/92 v zvezi s sklepom o popravi z dne 15. 7. 1993 in da je zapustnikova vdova, sedaj pokojna I. Z., solastnica tega poslovnega prostora s funkcionalnim zemljiščem do 26.48 % oziroma do 331/1250 na 10/16 celotne nepremičnine oziroma do 331/2000 na celotni nepremičnini parc. št. 1217 k.o. ..., vl. št. 720 k.o. ...“

5. Toženci so po skupni pooblaščenki vložili revizijo proti zadnji odločbi pritožbenega sodišča v ugodilnem delu, razen v delu, s katerim je prvostopenjska sodba potrjena v 2. točki. Z revizijo se uveljavljajo razlogi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi bile podane zato, ker naj bi pritožbeno sodišče s spremembo prvostopenjske sodbe, prekoračilo tožbeni zahtevek in odločilo o delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Odločitev naj bi bila tudi v nasprotju z listinami, izrek sodbe naj bi bil nerazumljiv, sodba pa naj tudi ne bi bila obrazložena. Stališče revidentov je tudi, da ni podlage za utemeljenost stvarnopravnih zahtevkov na podlagi vlaganj v posebno premoženje enega izmed zakoncev. V vsakem primeru naj bi bili napačno določeni deleži zakoncev glede na ugotovljene prispevke. Napačna pa je tudi določitev deležev glede na izvedensko mnenje. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja je namreč razvidno, da je vrednost vlaganj zakoncev Z. v celotno nepremičnino 25,55 %, polovica I. Z. pa 12,77 %. Ta odstotek pa je treba računati le od 10/16 objekta, ki spada v zapuščino pokojnega J. Z. starejšega, saj sodišče ne more v pravdi posegati v solastne deleže, ki niso predmet te pravde. Minimalni delež na nepremičnini iz naslova vlaganj tudi ne utemeljuje stvarnopravnega zahtevka.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Neutemeljene so revizijske trditve o procesnih kršitvah pritožbenega sodišča, ki naj bi bile podane zato, ker naj bi bila njegova odločitev v nasprotju z listinami, ker naj bi bil izrek nerazumljiv, sodba pa naj ne bi bila obrazložena. Sodišče je v zvezi s svojo odločitvijo ponudilo zadostne razloge, izrek (sam po sebi) pa ni nerazumljiv. „Odločitve v nasprotju z listinami“ ni mogoče opredeliti kot procesne kršitve, ker v svojem bistvu predstavlja napačno uporabo materialnega prava v zvezi z določenimi relevantnimi dejstvi in gre torej za očitek zmotne uporabe materialnega prava (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju).

8. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o nastanku skupnega premoženja oprlo na naslednja pravno odločilna dejstva (ki jih z revizijo ni mogoče izpodbijati(1)): zakonca, sedaj pokojna I. in pokojni J. Z. sta pridobila premoženje (na katerega se nanaša tožba), pred letom 1946 z delom v njuni zakonski skupnosti, ki je obstajala do 12. 10. 1965, ko je umrl J. Z. st.; zakonca Z. sta enako prispevala k nastanku navedenega premoženja.

Ob upoštevanju navedenih relevantnih dejstev, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da predstavlja to premoženje, skupno premoženje I. Z. (pravne prednice tožnika) in J. Z. st. (pravnega prednika tožencev), pri čemer je znašal delež vsakega zakonca ½. Odločitev je tudi v skladu s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče v tej zadevi zavzelo v sklepu II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009. 9. Posebnost te pravdne zadeve izvira iz okoliščine, da pokojna zakonca I. in J. Z. nista imela skupnih potomcev in je zato tožnik kot dedič pokojne I. Z. nedvomno zainteresiran glede ugotovitve obsega spornega skupnega premoženja in deleža zapustnice na njem, saj je od tega odvisen obseg njegovega podedovanega premoženja. Pravdni stranki s pravnimi sredstvi nista izpodbijali ugotovitve sodišča (povzete v drugem odstavku 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) o obsegu skupnega premoženja zakoncev Z.. Gre za poslovni prostor, ki leži v severnem delu stavbe M. in je v izvedenskem mnenju inženirja F. P. označen kot „trakt A1“.(2) Navedeni opis predstavlja premoženje v gospodarskem smislu. Za odločitev o tožbenem zahtevku pa je bistvena ugotovitev deleža pokojne I. Z. na skupnem premoženju (ki ga v gospodarskem smislu predstavlja sedaj nesporno ugotovljeni materialni substrat) kot pravne kategorije. Skupno premoženje zakoncev je skupek premoženjskih pravic, katerih skupna nosilca sta zakonca. Konkretno gre torej za lastninsko pravico na nepremičnini. Objekt lastninske pravice je lahko le samostojna stvar.(3) Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.(4) V našem primeru je tako relevantna samostojna stvar parcela št. 1217, vl. št. 720 k.o. ... Ugotovljeni polovični delež na skupnem premoženju tako (v skladu z izvedenskim mnenjem ing. F. P.) predstavlja 12,77 % na relevantni samostojni stvari.

10. Pri odločanju o obsegu stvarne pravice, ki je predmet dedovanja po pokojni I. Z. je odločilna tudi okoliščina, da je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena parcela št. 1217 le v obsegu solastninskega deleža 10/16, kar hkrati lahko predstavlja zgornjo mejo obsega zapuščine po pokojnem J. Z. v zvezi s spornim denacionaliziranim premoženjem. V skladu s tožbenimi trditvami (in tožbenim zahtevkom) sta tako sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje pravilno upoštevali, da se lahko relevantno ugotavljanje obsega skupnega premoženja nanaša le na solastninski delež 10/16 nepremičnine. Napačno (v nasprotju z načelom specialnosti) pa je odločitev pritožbenega sodišča o tem, da je sedaj pokojna I. Z. postala solastnica do 26,48 % celotne nepremičnine parc. št. 1217, vl. št. 720, k.o. ... (oziroma na 10/16 te nepremičnine). Delež 26,48 % se v skladu z uporabljenim izvedenskim mnenjem nanaša zgolj na poslovni prostor, ki je v izvedenskem mnenju ing. F. P. označen kot „trakt A1“, ta poslovni prostor pa ni samostojna stvar in predstavlja le sestavino samostojne stvari (parc. št. 1217 k.o. ...).

11. Zmotne so revizijske trditve o neutemeljenosti stvarnopravnega zahtevka v zvezi z ugotovljenim deležem na skupnem premoženju zakoncev Z. Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.

12. Vrhovno sodišče je delno ugodilo reviziji zato, ker je ugotovilo, da je sodišče druge stopnje pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo. Odločitev o reviziji ima podlago v prvem odstavku 380. člena in 378. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Glede na delni uspeh obeh strank v pravdi, je Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.(5) .

Op. št. (1): Tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (2): Podrobnejši podatki so zapisani tudi v 1. točki obrazložitve te sodbe.

Op. št. (3): Primerjaj določbo 7. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ.

Op. št. (4): Prvi odstavek 18. člena SPZ.

Op. št. (5): Primerjaj določbe drugega odstavka 165. in drugega odstavka 154. člena ZPP.