Jedro

Niso podani pogoji za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča po določilu 96. člena ZMZPP, ker je tuje sodišče vročilo sodna pisanja nasprotni stranki v Republiki Sloveniji po pošti in brez prevoda v slovenski jezik, torej v nasprotju z določilom 14. člena dvostranske pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954. Uporabljeni način vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je v senatni sestavi ugodilo ugovoru nasprotnih strank zoper sklep, s katerim je sodišče priznalo veljavnost zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celovcu, opr. št. XX C 2953/98 b z dne 26.02.1999 ter je navedeni sklep spremenilo tako, da je predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep je predlagal predlagatelj, da naj se sklep spremeni ali razveljavi. Kot pomembno poudarja, da je nasprotna stranka vabilo sprejela in prav tako sodbo ter da je postopek vročitve sodbe potekal v celoti v skladu z določili pogodbe o vzajemnem pravnem prometu. Sicer pa vročitev po pošti ni v nasprotju z navedeno pogodbo, ker ta predvideva tudi tak način vročanja. Nasprotna udeleženca pa sta imela možnost zavrniti pisanje tudi pri vročanju po pošti. Nemščino razumeta, ker sta bila oba dolga leta podjetnika v Republiki Avstriji.

V odgovoru na pritožbo predlagata nasprotni stranki, da naj se pritožba zavrne. Odločilnega pomena v zadevi je, da v postopku nista mogla sodelovati, ker je bil postopek vročanja napačen in ker ne obvladata aktivno nemškega jezika.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe je bilo ugotovljeno, da je Okrožno sodišče v Celovcu dne 26.02.1999 izdalo zamudno sodbo, s katero je bilo nasprotnima strankama naloženo, da morata nerazdelno plačati predlagatelju 500.000 ATS z obrestmi in stroške postopka. Dalje je bilo ugotovljeno, da sta nasprotni stanki prejeli tožbeno gradivo in vabilo za obravnavo po pošti, da je bilo gradivo v nemškem jeziku in brez prevoda v slovenski jezik (pri čemer iz podatkov spisa izhaja, da je bila pozneje izdana zamudna sodba dostavljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani po diplomatski poti zaradi vročitve nasprotnima strankama, ki pa se vabilu za vročitev sodbe nista odzvali, zaradi česar je Okrožno sodišče v Ljubljani opravilo vročitev sodbe nasprotnima strankama po pošti). Na podlagi takih ugotovitev je sodišče prve stopnje ocenilo, da niso podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe. Namreč po določbah dvostranske pogodbe med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954, se lahko sodna in druga pisanja avstrijskih sodišč vročajo državljanom Republike Slovenije po diplomatski poti, pisanja morajo biti sestavljena v slovenskem jeziku ali prevedena v ta jezik. Odstopanja od teh pravil o jeziku pisanj so dopustna le, če je naslovnik pripravljen sprejeti tako pisanje. Če se vročitev opravi preko sodišča, mora to opozoriti stranko, da lahko pisanje brez prevoda v slovenski jezik odkloni. Ker v tem primeru naslovljenca zaradi nepravilnega vročanja sodne pošiljke (po pošti) nista imela možnosti odkloniti sprejem pošiljke, ki ji ni bil priložen prevod v slovenski jezik ter ju sodišče zaradi takega načina vročanja ni moglo opozoriti na pravico, da lahko sprejem tujega sodnega pisanja brez prevoda odklonita, nasprotni stranki nista mogli sodelovati v postopku pred tujim sodiščem, zaradi česar niso podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe po določbah 96. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur. l. RS, št. 56/99).

Po presoji vrhovnega sodišča je izpodbijana odločba pravilna. Pogoje in postopek za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb določa ZMZPP v členih 94. do 111. Navedeni zakon v 96. členu določa, da sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor prizadete osebe ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (prvi odstavek). Po določilu drugega odstavka istega člena pa se šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku zlasti, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Tuja sodna odločba se po določilu 100. člena ZMZPP tudi ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Način in postopek vročanja sodnih in drugih pisanj med Republiko Slovebijo in drugimi državami ureja Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. - 26/99) v 175. in naslednjih členih (na katerega napotuje 37. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 111. členom ZMZPP), ter se sklicuje tudi na določbe morebitnih mednarodnih pogodb. Republika Slovenija in Republika Avstrija sta način in postopek vročanja uredili z dvostransko pogodbo (ki je bila sicer sklenjena med FLRJ in Republiko Avstrijo) o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954 (Ur. l. FLRJ - mednarodne pogodbe, št. 8/55, katere nasledstvo sta navedeni državi notificirali s sklenitvijo Sporazuma o nadaljnji veljavnosti jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb z dne 16.10.1999 - Ur. l. RS - mednarodne pogodbe, št. 4/93). Na podlagi 7. in 8. člena pogodbe o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo sta se pogodbenici zavezali, da bosta vročali pisanja in nudili siceršnjo pravno pomoč v pravdnih in nepravdnih zadevah na podlagi zaprosil ustreznih ministrstev, pisanja, ki se vročajo, pa morajo biti sestavljena v jeziku zaprošenega sodišča ali pa jim mora biti priložen prevod v ta jezik (prvi odstavek 14. člena). Če pisanje ni sestavljeno v jeziku zaprošenega sodišča, niti mu ni priložen prevod v ta jezik, opravi sodišče vročitev samo, če bo naslovnik pripravljen sprejeti pisanje (drugi odstavek 14. člena).

Zgoraj navedene določbe predstavljajo pravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi. Pri pravnem vrednotenju pomena (kršitev) posameznih navedenih določb in predvsem sporazuma o postopku vročanja, pa je potrebno po presoji vrhovnega sodišča upoštevati tudi doseženo raven varstva človekovih pravic, katerih večji del je ustavnopravno varovanih z Ustavo Republike Slovenijo (URS), med njimi z načelom enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člen URS) in pravico do uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi (62. člen URS). To raven varstva zagotavlja Republika Slovenija vsem subjektom v postopkih pred njenimi organi in enako varstvo je glede na določila sporazuma zagotovljeno njenim državljanom na njenem območju tudi pri procesnih dejanjih, ki se opravljajo na prošnjo državnih organov Republike Avstrija v Republiki Sloveniji (čeprav s pomočjo državnih organov te države) oziroma katerih procesni učinki nastopijo v njej. Tako zaključevanje ima oporo med drugim tudi v 100. členu ZMZPP, ki določa, da se tuja sodna odločba ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Po pravni teoriji se ta pravila nanašajo tako na materialnopravna kot procesnopravna vprašanja.

Naravo javnega reda v državi pa imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt: med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo. Uradni jezik v Sloveniji pa je slovenščina (11. člen URS, na območju italjanske ali madžarske narodne skupnosti pa še njuna jezika). Torej določba 14. člena spredaj navedene pogodbe predstavlja tako (kot n.pr. v drugih primerih predpis zakonodajalca) le realizacijo določenega ustavnega varstva, v tem primeru pravice do takega postopka, ki zagotavlja ustavni standard poštenega sojenja.

V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je tuje sodišče, to je Okrožno sodišče v Celovcu, vročilo svoja, v nemščini sestavljena pisanja nasprotnima strankama po pošti. S tem je zagrešilo dve nepravilnosti: (1.) vročalo je nedopustno po pošti in ne preko sodišča v Republiki Sloveniji, kot to določata (in ki bi - vročanje preko sodišča - omogočalo naslovljencu odklonitev sprejema pisanja) 14. in 15. člen spredaj navedenega bilateralnega sporazuma in (2.) pisanje, ki ga je vročalo, je bilo v nemškem jeziku in ni bilo prevedeno. S takim postopanjem je zagrešilo nepravilnosti v postopku, zaradi katerih niso bile izpolnjene predpostavke za priznanje veljavnosti navedene odločbe. Namreč po določilu 96. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Spredaj navedeno postopanje Okrožnega sodišča v Celovcu nedvomno predstavlja kršitev take narave, kot jo sankcionira 96. člen ZMZPP. Pri taki oceni je moralo vrhovno sodišče upoštevati določilo drugega odstavka 14. člena spredaj navedene pogodbe, da zaprošeno sodišče opravi vročitev pisanja, ki ni sestavljeno v jeziku zaprošenega sodišča in mu ni priložen prevod v ta jezik, samo, če bo naslovnik pisanje pripravljen sprejeti. Naslovljenec pisanja brez prevoda tako ni dolžan sprejeti in ga na sodišču lahko odkloni. Navedeno določilo je procesnopravne narave in v funkciji tako imenovanega poštenega sojenja. Uporabljeni postopek vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (kar predstavlja podobno bistveno kršitev določb postopka kot jo n.pr. določa 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in ki ima za posledico razveljavitev odločbe, ki je bila izdana ob taki kršitvi postopka). Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno, to je v skladu s predpisi, zavrnilo predlog za priznanje veljavnosti obravnavane tuje sodbe. V pritožbi zatrjevane kršitve zato niso bile podane. Vrhovno sodišče je v skladu z obrazloženim stanjem zavrnilo pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno (peti odstavek 109. člena ZMZPP v zvezi s 3. točko 37. člena in 365. člena ZPP).