Jedro

Ugotovljena je bila nepravilna uporaba dvižne naprave, ker bi moral uporabnik breme pritrditi v primeru nezanesljivost pri njegovi legi. Nepravilna uporaba je iz zavarovanja izključena. Šele rezultat dokazovanja z izvedencem je toženi stranki omogočil uveljavljanje ključnega izključitvenega razloga, zato ne nosi krivde, da teh navedb ni podala že prej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača 16.800,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 7.000,00 EUR od 27. 10. 2009, od zneska 9.800,00 EUR pa od 11. 12. 2009 do plačila. Obenem je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.029,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zavarovalnine po polici št. 0173808034-8 za strojelomno zavarovanje za nakladalno mizo – rampo HDM 30 (v nadaljevanju: dvižna miza), ker je na podlagi izvedenskega mnenja prof. dr. A. A. s ... ugotovilo, da je do okvare dvižne mize prišlo zaradi neprimerne uporabe (v posledici blokade kosa, ki je prišel pri dviganju med ploščad in fiksno konstrukcijo vodil ali objekta). Upravljavec stroja mora zagotoviti, da je breme pri dviganju pripeto na dvižno mizo tako, da se ne premika z zdrsom ali kotaljenjem. Ob pravilni uporabi bi moral uporabnik breme pritrditi, če bi ugotovil nezanesljivost pri njegovi legi. Breme mora biti fiksirano na ploščad tako, da med dviganjem premik ni možen. Ker je škoda posledica zdrsa predmeta z dvižne mize zaradi nepravilne uporabe stroja, je zavarovalno kritje izključeno, saj po 3. točki prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za strojelomno zavarovanje PG-str-09-4 (Splošni pogoji, priloga B 4) zavarovanje ne krije posledic kršitve tehničnih predpisov, pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari ter nepoznavanja rokovanja z zavarovano stvarjo.

6. Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, niti ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

7. Po mnenju pritožbe bi bilo treba pri ugotavljanju stopnje tožnikove krivde upoštevati 944. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki ne izključuje odgovornosti tožene stranke, kadar je podana lažja oblika krivde – malomarnost.(1) Določbe 944. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da če zavarovanec ni povzročil zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro, pa je zavarovalnica v vsakem primeru dolžna plačati zavarovalnino, ne glede na pogodbena določila zavarovalne pogodbe. Domet 944. člena OZ je zgolj v izključitvi dogodka, ki ne ustreza osnovnim elementom zavarovalnega primera, to je negotovosti in neodvisnosti od izključne volje pogodbenikov v smislu 922. člena OZ.(2) Določba 944. člena OZ je kogentna v smislu izključitve zlorabe pravic. Pritožba zato ne more uspeti z očitkom, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo stopnje krivde tožnika, od katere naj bi bil odvisen temelj odgovornosti pravdnih strank. Pritožbene navedbe v smeri, da je upravljavec stroja, podjetje C. d.o.o., povzročil škodo na dvižni mizi iz malomarnosti (ki naj ne bi izključevala zavarovalnega kritja), so tudi nedovoljena pritožbena novota, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni teh navedb podal pravočasno brez svoje krivde (337. člen ZPP).

8. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 953. člena OZ.(3) Odgovornost zavarovalnice se pri premoženjskem zavarovanju nanaša na škodo na zavarovani stvari zaradi določene nevarnosti. Opredeljena je s pozitivno opredelitvijo rizika na eni strani in z izključitvami določenih primerov na drugi. Pri tem so izključitve lahko zakonske ali pogodbene. OZ v 953. in naslednjih členih predvideva tri primere zakonskih izključitev. Formulacija prvega odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča tudi pogodbeno izključitev posameznih rizikov.(4) S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic, v konkretnem primeru zaradi nepravilne uporabe.(5) Pritožbene navedbe v smeri, da je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine na podlagi tretjega odstavka 953. člena OZ, so brez podlage v navedbah tožeče stranke, saj ta ni pravočasno utemeljila, da je škodo povzročil kdo, za katerega tožeča stranka kakorkoli odgovarja. Iz trditvene podlage tožeče stranke ni razvidno, da oziroma zakaj naj bi za najemnika oziroma upravljavca dvižne mize (C. d.o.o.) odgovarjala tožeča stranka. Pavšalne navedbe v tej smeri so nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP).

9. Pritožnica navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni navedla, kako je prišlo do škodnega dogodka ter da nobena priča (in tudi tožnik) ni bila prisotna ob samem dogodku. Delavec je namreč vedno in je bil tudi na dan dogodka ves čas prisoten ob dvigalu, saj mora dvigalo naložiti in ga s pritiskom na gumb poslati v želeno etažo, le v dvigalu samem ne more in tudi ne sme biti, ker je tovorno dvigalo namenjeno samo in izključno prevozu tovora med dvema ali več etažami in so tudi komande samo na zunanji strani. Nosilni razlog izpodbijane sodbe pa ni bil v tem, da upravljavec ni bil prisoten ob samem dogodku, ampak je bila ugotovljena nepravilna uporaba dvižne naprave, ker bi moral uporabnik breme pritrditi v primeru nezanesljivost pri njegovi legi. Ker se to ni zgodilo, se je določen kos zagozdil med ploščad dvižne mize in izrezom odprtine v plošči višjega nadstropja, kar je povzročilo okvaro. Takšno ravnanje tudi po oceni višjega sodišča predstavlja nepravilno uporabo, ki je iz zavarovanja izključena.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da sodišče prve stopnje zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati ugovora tožene stranke, danega po prvem naroku za glavno obravnavo, in sicer da zavarovalnica ne krije škode, nastale kot posledica škodnega dogodka zaradi „kršitve tehničnih in zakonskih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov ter nepoznavanja rokovanja z zavarovano stvarjo“ (točka 3. 1. člena Splošnih pogojev). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je te navedbe tožene stranke upoštevalo na podlagi četrtega odstavka 286. člena ZPP, saj jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Pritožbeno sodišče dodaja, da je tožena stranka šele s prejemom prvega izvedenskega mnenja in vpogleda v priloge mnenja (Navodila za upravljanje hidravlične dvižne mize HDM 30, Navodila za vzdrževanje dvižne mize in Navodila za varno delo z dvižno mizo) lahko ugotovila, da je vzrok za okvaro v neupoštevanju navodil o rokovanju z zavarovano stvarjo. Šele rezultat dokazovanja z izvedencem je toženi stranki omogočil uveljavljanje ključnega izključitvenega razloga, zato ne nosi krivde, da teh navedb ni podala že prej. Prestrogo bi bilo namreč stališče, da mora tožena stranka poznati vsa potrebna tehnična navodila. Na tak način bi bila toženi stranki odvzeta razumna možnost, da se v postopku izjavi, kar ni dopustno, k pospešitvi postopka pa glede na konkretne okoliščine primera ne bi prispevalo.

11. Pritožnica sama navaja, da za odločitev ni bistveno vprašanje, ali so ji bili ob podpisu zavarovalne pogodbe dejansko izročeni Splošni pogoji. Zato se pritožbeno sodišče z navedenimi očitki ni ukvarjalo.

12. Pritožbeno sodišče je presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1): 944. člen OZ določa, da če je zavarovalec zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično.

Op. št. (2): 922. člen OZ določa, da mora biti dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (prvi odstavek).

Op. št. (3): 953. člen OZ določa, da je zavarovalnica dolžna povrniti škodo, nastalo po naključju ali po krivdi zavarovalca, zavarovanca ali zavarovalnega upravičenca, razen če je glede določene škode taka njena obveznost v zavarovalni pogodbi izrecno izključena. Če pa nastopi zavarovalni primer, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila poškodba povzročena iz malomarnosti ali namenoma (prvi in tretji odstavek 953. člena OZ).

Op. št. (4): Prim. OZ s komentarjem, 4. knjiga, stran 865 in 866, GV Založba, Ljubljana 2004. Op. št. (5): Prim. tudi VSS II Ips 177/1996.