Jedro

Četudi iz trditvene podlage smiselno izhaja, da tožnik zahteva različne denarne zneske iz različnih pravnih podlag (najemnina, uporabnina) in da zahteva izročitev premičnih stvari (stanovanjsko opremo - kosi pohištva in bele tehnike), ki so v hiši, katere tožnik ni več solastnik, ter da je toženec motil tožnika v posesti stanovanjske hiše, ker je zamenjal ključavnice, tožnik ni oblikoval tožbenega zahtevka (oziroma zahtevkov). Opredelitev tožbenega zahtevka je bistven del tožbe, ker je sodišče vezano nanj, zato ni dovolj, če tožnik le opiše pravno razmerje, mora določno opredeliti tudi pravno posledico - tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

2. Tožnik s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje brez opredelitve pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz pritožbenih navedb smiselno izhaja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Pritožba navaja, da je tožnik postavil točne zahtevke, pa jih sodišče noče razumeti. Tožnik je napisal, da je v sredini oktobra 2015 izvedel za motenje posesti, da so ključavnice na hiši že zamenjane, čeprav odločba o izvršbi še ni bila pravnomočna. Vsi ti papirji in sklepi so bili že priloga in se nahajajo na sodišču. Tožnik ne more do svojega premoženja, ki je ostalo tam, ker je novi lastnik zamenjal ključavnice prej, kot je tožnik odpeljal svojo opremo iz hiše. Dejansko ne ve, kje je dobil ključe od starih ključavnic, torej je dejansko vlomil in zamenjal ključavnice. Na dražbi je bila prodana hiša, ne pa tožnikova oprema v njej. Tožnik skrčuje tožbo samo na zahtevek, da se mu omogoči odpeljati njegovo premoženje iz hiše. Sodišče ima tudi papir o tem, da je tožnik poskušal dogovoriti se z novim lastnikom, vendar se ta ne odziva. Tožnik ne potrebuje denarja za uporabnino, ampak le to, da mu sodišče s sklepom omogoči odpeljati njegovo opremo iz hiše z narokom ali kako drugače, da se reši ta problem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba neutemeljeno trdi, da je tožnik postavil točne zahtevke, ker tega ni storil niti v vlogi z dne 12. 7. 2016, ki jo je naslovil kot dopolnitev tožbe (listna št. 10) niti v vlogi z dne 5. 10. 2016 - dopolnitev tožbe (listna št. 17), čeprav ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 6. 2016 pozvalo na dopolnitev tožbe v roku 15 dni in obrazložilo, kako naj tožnik tožbo dopolni, da bo sposobna za obravnavanje ter ga s sklepom z dne 25. 7. 2016 ponovno pozvalo na ustrezno dopolnitev tožbe.

5. Svojo prvo pisno vlogo je tožnik naslovil z “tožba za motenje posesti”, v tej vlogi in preostalih dveh vlogah pa je podal le navedbe, da zahteva plačilo najemnine za šest mesecev po 300,00 EUR, torej skupno 1.800,00 EUR, plačilo uporabnine za njegove premične stvari od oktobra 2015 do marca 2016 po 200,00 EUR, torej skupaj 1.200,00 EUR, da se mu omogoči, da odpelje iz hiše svojo opremo, ki jo je navedel brez podatkov, ki bi omogočili identifikacijo oziroma individualizacijo posameznega predmeta stanovanjske opreme, navedel je še, da je toženec oktobra 2016 zamenjal ključavnice na hiši in tožniku onemogočil vstop vanjo.

6. V nobeni od treh pisnih vlog tožnik po presoji pritožbenega sodišča ni oblikoval tožbenega zahtevka (izreka), saj ni postavil zahtevka za plačilo določenega denarnega zneska, ni postavil zahtevka za izročitev točno določenih premičnih stvari, sploh ni oblikoval nikakršnega zahtevka.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo dejstvo, da tožnik ni dopolnil tožbe s postavitvijo določenega zahtevka (ali določenih zahtevkov). Četudi iz trditvene podlage smiselno izhaja, da tožnik zahteva različne denarne zneske iz različnih pravnih podlag (najemnina, uporabnina) in da zahteva izročitev premičnih stvari (stanovanjsko opremo - kosi pohištva in bele tehnike), ki so v hiši, katere tožnik ni več solastnik, ter da je toženec motil tožnika v posesti stanovanjske hiše, ker je zamenjal ključavnice, tožnik ni oblikoval tožbenega zahtevka (oziroma zahtevkov).

8. Sodišče v skladu z določbo 2. člena ZPP odloča v mejah postavljenih zahtevkov, torej mora biti postavljen zahtevek, o katerem naj odloči sodišče. Opredelitev tožbenega zahtevka je bistven del tožbe, ker je sodišče vezano nanj, zato ni dovolj, če tožnik le opiše pravno razmerje, mora določno opredeliti tudi pravno posledico - tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje ni smelo samo najti tožnikovi trditveni podlagi ustrezne pravne posledice - določiti oziroma postaviti tožbenega zahtevka in je v skladu z dolžnostjo procesnega vodstva po določbah 108. člena ZPP s sklepom zahtevalo, da tožnik z dopolnitvijo tožbe tožbo sestavi tako, da bo imela vse sestavine, kot jih mora imeti (določen zahtevek, dejstva, na katera opira tožnik zahtevek, dokaze in druge potrebne podatke, kot to določa 180. člen in 105. člen ZPP). Ker tožnik ni ravnal po zahtevi sodišča, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno tožbo zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).

9. Pritožba ni uveljavljala obremenjenosti izpodbijanega sklepa z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo nobene od tistih kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik v pritožbi ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, zato o teh ni odločeno.