Jedro

S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nadaljuje pravdni postopek z dnem 15. 1. 2013, ki je bil prekinjen s sklepom P 2926/2006-I z dne 6. 12. 2012. 2. Dedinji po pok. tretjetožencu N. S. in N. G. (1) vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP. V nadaljevanju v pritožbi navajata, da je prvotoženec družba z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in hkrati zakoniti zastopnik je bil tretjetoženec, ki je 30. 7. 2012 umrl. Potencialni dediči pokojnega postanejo družbeniki družbe, ne pa tudi njeni zakoniti zastopniki, ker zapustnikove poslovodne funkcije ne dedujejo. Prvotožena stranka nima zakonitega zastopnika, ki bi jo zastopal v tem postopku, nima pooblaščenca, zato ni bilo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju postopka. Dedinji se v zapuščinskem postopku lahko odpovesta dedovanju po zapustniku, zato bodo izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka po izdaji sklepa o dedovanju.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Na podlagi določbe 132. člena Zakona o dedovanju (2) dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. Zmotno zato pritožba trdi (3), da bi pravdno sodišče moralo čakati na izid zapuščinskega postopka, kar ne izhaja niti iz prvega odstavka 208. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke nadaljuje, ko ga dedič prevzame, ali ko dediče sodnik povabi, naj to storijo. Sodišče prve stopnje je dediče pozvalo, da vstopijo v procesna razmerja v pravdi in na ta način so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka v primeru procesne legitimacije tretjetoženca. Do izdaje sklepa o nadaljevanju postopka se nobeden od dedičev ni odpovedal dedovanju, kar pomeni, da ni več razlogov za prekinitev postopka, ki so vezani na procesno legitimacijo tretjetoženca, saj so v njegov položaj vstopili dediči. 5. Pritožba pa utemeljeno opozarja (4), da je prvotožena stranka družba z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in hkrati zakoniti zastopnik je bil tretjetoženi, ki je umrl 30. 7. 2012, zato je sodišče prve stopnje tudi prekinilo pravdni postopek. S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem, kot lastniki niso tudi zastopniki družbe. Pred sodiščem pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika.

6. Prekinitev postopka je pravni institut, ki ne sme trajati nesorazmerno dolgo. V obravnavani situaciji je zato dedičem treba dati primeren (krajši) rok, da v okviru zapuščinskega postopka izposlujejo izdajo sklepa (5), s katerim bo mogoče vpisati v sodni register zakonitega zastopnika prvotoženca, da se bo pravdni postopek lahko nadaljeval. V kolikor pa dediči v roku, ki ga bo postavilo sodišče prve stopnje, ne bodo izposlovali, da bo družba (prvotožena stranka) dobila zakonitega zastopnika in ker sodišče ni pristojno, da samo določi zakonitega zastopnika in tudi ni pristojno, da namesto družbenikov odloča o zakonitem zastopniku (6), bo sodišče prve stopnje lahko na predlog tožeče stranke postavilo začasnega zastopnika v pravdnem postopku (82. člen ZPP), ki bo imel vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika prvotožene stranke (prvi odstavek 83. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo postavilo začasnega zastopnika v primeru, če bo stroške za postavitev začasnega zastopnika založila tožeča stranka, v nasprotnem primeru pa bo sodišče tožbo zoper prvotoženca zavrglo (peti odstavek 82. člena ZPP).

7.Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj so glede na obrazloženo možne različne procesne situacije, med drugim tudi, da se postopek zoper prvotoženca ne bo nadaljeval. Vsebinsko pritožbeni razlogi niso bili v celoti utemeljeni (glede nadaljevanja postopka, ki se veže na tretjetoženo stranko), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je pritožba deloma utemeljena, glede na izrek odločitve sodišča prve stopnje pa je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti.

8. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločitev.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZD.

(3) V tem delu je zato pritožba neutemeljena.

(4) V tem delu je pritožba utemeljena.

(5) Ali na podlagi medsebojnega dogovora ali na podlagi postavitve skrbnika zapuščine.

(6) Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 172/2011.