Jedro

Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.

Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.

Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je 21. 4. 2021 prejelo v reševanje tožbo tožeče stranke proti prvo in drugo toženi stranki zaradi plačila odškodnine.

2. Okrožno sodišče v Novem mestu je s sklepom P 1/2021-13 z dne 29.3. 2021 odločilo (I), da se razveljavijo pravdna dejanja Okrožnega sodišča v Novem mestu zoper toženi stranki in (II), da Okrožno sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno ter se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Krškem kot krajevno pristojnemu sodišču. Bistveni razlogi sklepa so, da tožeča stranka kot upnica s tožbo v korist vseh upnikov družbe B., d. o. o. (v nadaljevanju: družba) uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi škode, ki naj bi jo upnikom povzročili toženi stranki. Nad navedeno družbo je bil namreč s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 000/2020, 14. 10. 2020 začet stečajni postopek. Uspešnost zahtevka vpliva na stečajno maso navedene družbe. Po 63. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa je za sojenje v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek, to pa je Okrožno sodišče v Krškem.

3. Okrožno sodišče v Krškem v predlaganem sporu o pristojnosti, o katerem mora na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZPP odločiti višje sodišče, navaja, da ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Po mnenju Okrožnega sodišča v Krškem ne gre za spor v katerem je uveljavljanje odškodninske terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Spor iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva družbe bi obstajal tudi brez stečajnega postopka. Dejstvo, da je družba v stečajnem postopku, vpliva le na to, da tožeča stranka ne uveljavlja odškodninskega zahtevka za svoj račun, ampak za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo. Uspešnost zahtevka bo sicer vplivala na obseg stečajne mase, vendar slednje ni odločilnega pomena. Spori v zvezi s stečajnim postopkom so le tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.

4. Po mnenju Okrožnega sodišča v Krškem ne gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom, ker ni podana nobena navezna okoliščina, ki bi kazala na njihovo pristojnost, temveč je glede na stalno prebivališče toženih strank za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

5. Predlog je utemeljen.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje utemeljenemu predlogu Okrožnega sodišča v Krškem, da je za odločitev v tem konkretnem sporu krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu se namreč zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.1

7. Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja na podlagi 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi s 515. členom ZGD-1, in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.2 Pri družbi je sicer podana insolventnost, saj je bil nad družbo začet postopek stečaja. Vendar začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti (ZFPPIPP), ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva (42. člen in naslednji členi ZFPPIPP). Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila (prva pripravljalna vloga, red. št. 12, stran 4), da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1. 8. Sodišče druge stopnje pripominja, da je tožeča stranka kot upnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka sicer morala upoštevati določbo petega odstavka 263. člena ZGD-1. Po navedeni določbi mora biti, če je bil nad družbo začet stečajni postopek, tožbeni zahtevek uveljavljan v korist vseh upnikov. Slednje pa samo po sebi ne pomeni, da je začetek stečajnega postopka nad družbo eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1, ki se nanaša na splošne elemente odškodninske odgovornosti toženih strank.

9. Odločitev Okrožnega sodišča v Novem mestu, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem sporu, je zato glede na doslej zatrjevano dejansko stanje v postopku in pravno podlago odškodninskega tožbenega zahtevka zmotna, ker je sodišče nepravilno uporabilo 63. člen ZPP. Zato je utemeljen predlog Okrožnega sodišča v Krškem, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

10. Sodišče druge stopnje je zato predlogu Okrožnega sodišča v Krškem ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 25. člena ZPP).

1 Betetto N., Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo 6-7/2014, stran 1089 do 1090. 2 Primerjaj sklep III Ips 133/2005, 3. 9. 2007.