Jedro

Pravilno je pritožbeno stališče, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije v obsegu do 100 strani ob pravilni uporabi 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni mogoče priznati 2 x 51,00 EUR, temveč kvečjemu 51,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. V sklepu ni utemeljitve, katero dodatno zdravstveno dokumentacijo naj bi vsak od obeh članov izvedenskega organa zbiral. Tudi sicer je mogoče zakonito priznati le 1 x 51,00 EUR, saj zdravstvenega kartona ni pridobival vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.390,31 EUR zniža na znesek 1.310,64 EUR, znesek 250,71 EUR pa na znesek 236,34 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za izvedensko delo z dne 1. 10. 2021 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 1.390,31 EUR, od tega 250,71 EUR iz naslova 22 % DDV (I. tč. izreka). Odredilo je, da se priznani znesek nakaže na transakcijski račun izvedenskega organa (II. tč. izreka) in da je nagrado ter nadomestilo stroškov dolžan plačati toženi zavod v 15 dneh od prejema elektronskega računa izvedenskega organa (III. tč. izreka). Hkrati je sklenilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. tč. izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženi zavod zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo tako, da se priznana nagrada in stroški znižajo oz. podrejeno sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbija del priznane nagrade za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v obsegu do 100 strani 2 x 51,00 EUR in materialne stroške v višini 17,60 EUR ter posledično previsoko odmerjen znesek iz naslova DDV. Iz sklepa ne izhaja, katero dodatno dokumentacijo naj bi člana izvedenskega organa zbirala in nato preučila, v kolikor pa se nagrada nanaša na pridobitev in študij zdravstvenega kartona, je mogoče priznati le 1 x 51,00 EUR. Sodišče je nadalje nepravilno priznalo materialne stroške, tako da je upoštevalo 0,20 EUR za stran izvedenskega mnenja. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih1 (Pravilnik) v 49. členu niti v 15. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku2 ne dajeta podlage za priznanje 0,20 EUR za 1 stran izvedenskega mnenja. V kolikor bo pritožbeno sodišče priznalo materialne stroške po temelju, znaša cena za črno belo tiskanje po javno dostopnih podatkih 0,05 EUR na stran. Za 22 strani izvedenskega mnenja x 3 izvodi = 66 strani x 0,05 EUR, lahko materialni stroški kvečjemu znašajo 3,30 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom v povezavi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka, je potrebno ugotoviti, da je toženčeva pritožba utemeljena.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 249. členu ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) ter relevantnih določbah Pravilnika, ki ga sodišče prve stopnje ni v celoti pravilno uporabilo.

6. Pravilno je pritožbeno stališče, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije v obsegu do 100 strani ob pravilni uporabi 38. člena Pravilnika ni mogoče priznati 2 x 51,00 EUR, temveč kvečjemu 51,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. V sklepu ni utemeljitve, katero dodatno zdravstveno dokumentacijo naj bi vsak od obeh članov izvedenskega organa zbiral. Tudi sicer je mogoče zakonito priznati le 1 x 51,00 EUR, saj zdravstvenega kartona ni pridobival vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat. 7. Toženec nadalje pravilno poudarja, da v predmetni zadevi izvedenski organ ni izkazal o,20 EUR na stran izvedenskega mnenja z računom izvajalca tiskanja ali kopiranja. Tudi sicer takšnega zneska na eno stran izvedenskega mnenja ni mogoče zakonito priznati, temveč glede na javno dostopne podatke kvečjemu po 0,05 EUR na stran, kot predlaga pritožba. Za 3 izvode po 22 strani pisnega izvedenskega mnenja je mogoče priznati največ 3,30 EUR in ne 17,60 EUR, kot je to priznalo sodišče prve stopnje.

8. Iz predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov je po presoji pritožbenega sodišča za nagrado za izvedensko delo skupaj z materialnimi stroški namesto 1.390,31 EUR mogoče priznati 1.310,64 EUR, kar vključuje tudi 236,34 EUR iz naslova 22 % DDV. Pritožbi toženca je bilo potrebno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka na podlagi 365. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.