Jedro

V sodnem postopku sta bili pridobljeni dve izvedenski mnenji invalidskih komisij, iz katerih izhaja, da so prosilčeve težave predvsem v njegovi socialni stiski in manj v zdravstvenih težavah, zaradi katerih še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in tako zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Tako ni mogoče zaključiti, da bi bil prosilec zaradi trajnih sprememb v takšnem zdravstvenem stanju, da niti ob osebnih prizadevanjih, niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne zmore zadovoljevati vseh ali večine življenjskih potreb. Zato je odločitev tožene stranke, da mu ne dodeli BPP za vložitev pritožbe v socialnem sporu, pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prosilcu ne dodeli nujna brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča I Ps 929/2014. Tožena stranka navaja, da je bil s sodbo zavrnjen prosilčev zahtevek, da se odpravita odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da se mu od 20. 1. 2014 dalje prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Sodišče je določilo izvedenca, Komisijo za fakultetna izvedenskega mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Prosilec očitno meni, da so njegove zdravstvene težave takšne, da vplivajo na zadovoljevanje njegovih osnovnih življenjskih potreb in da je pri tem bistveno omejen. Kot izhaja iz mnenja komisije, pa so prosilčeve težave predvsem v njegovi socialni stiski in manj v zdravstvenih težavah, zaradi katerih še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in tako zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Ni mogoče zaključiti, da bi bil prosilec zaradi trajnih sprememb v takšnem zdravstvenem stanju, da niti ob osebnih prizadevanjih, niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne zmore zadovoljevati vseh ali večine življenjskih potreb. Tožena stranka je tako zaključila, da bi bila vložitev pritožbe zoper sodbo I Ps 929/2014 verjetno neuspešna, kar dokazuje tudi dopis z dne 22. 12. 2015, da bi bila vložitev pritožbe zoper prej navedeno sodbo verjetno neuspešna, saj je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in je njegovo pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevi s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in se mu po določbi 36. člena ZBPP nujna brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so navedbe invalidske komisije, na katere se je uprla tožena stranka, da še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in zadovoljuje osnovne življenjske potrebne, neutemeljene. Od leta 1996 ima diagnozo shizofrenija, kateri se je pridružila crohnova bolezen in sicer od leta 2010 dalje. Od takrat se mu je obrnilo celotno življenje. Podrobno navaja posledice obeh bolezni s telesnimi in psihičnimi težavami. Ima težave tudi s prihodki, ker dejansko prejema le pokojnino v višini 305 EUR. S tem si mora plačati stroške stanovanja in osnovnih potreb, tako da mu ostane malo za hrano. Večino časa preživi ob mleku, kruhu, čaju in kakšni juhi iz vrečke. Kupuje odpadlo sadje. Ne more plačevati stanovanjskega ogrevanja in večino zime preživi v postelji. Zaradi navedenih dveh bolezni so se mu začeli slabšati tudi ostali organi in ima težave z očmi oziroma vidom, posledično je ostal tudi brez vozniškega dovoljenja. Navaja težave s sosedi, ki ga naj bi imeli po njegovem videnju imeli za klošarja. Pričakuje, da se bodo njegove navedbe upoštevale, in da bo imel možnost dokazati na sodišču, da ima slabo zdravstveno stanje, kar lahko potrdi z ustreznimi zdravstvenimi izvidi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tretji odstavek tega člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pomoči po določbi 37. člena ZBPP, katero je želel za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Ps 929/2014 z dne 26. 11. 2015. Kot je navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi, sta bili v sodnem postopku pridobljeni dve izvedenski mnenji invalidskih komisij, iz katerih izhaja, da so prosilčeve težave predvsem v njegovi socialni stiski in manj v zdravstvenih težavah, zaradi katerih še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in tako zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Tako ni mogoče zaključiti, da bi bil prosilec zaradi trajnih sprememb v takšnem zdravstvenem stanju, da niti ob osebnih prizadevanjih, niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne zmore zadovoljevati vseh ali večine življenjskih potreb.

7. Tožena stranka je v postopku pridobila mnenje tožnikove pooblaščene odvetnice glede ocene okoliščin, ki jih določa 24. člena ZBPP oziroma, da pojasni razloge, zaradi katerih bi tožnik zoper prej navedeno sodbo vložil pritožbo. Pooblaščenka je z dopisom z dne 22. 12. 2015 obvestila toženo stranko, da pritožba glede na podana izvedenska mnenja, iz katerih izhaja, da gre pri tožniku bolj za socialno stisko, kot za popolno telesno onemoglost, ne bo uspešna. Navaja tudi, da so bile v zadnjem obdobju negativne odločitve sodišč v primerih, kjer so bile splošne življenjske funkcije in potrebe oseb še bolj prizadete. Po presoji sodišča tožnik tako ne izpolnjuje vsebinskega (objektivnega) pogoja po določbi 24. člena ZBPP za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči in je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

8. Glede na navedeno, sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zelo slabo psihofizično (zdravstveno) stanje tožnika in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.