- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1949/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.1949.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Obrazložitev dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku.Ali je dolžnikov ugovor obrazložen, ko zatrjuje negativno dejstvo in ne predloži dokazov?
- Dokazno breme v izvršilnem postopku.Kdo nosi dokazno breme za obstoj pogodbenega razmerja v primeru, ko dolžnik zatrjuje, da pogodba ni bila sklenjena?
- Utemeljenost pritožbe v izvršilnem postopku.Ali je pritožba upnice utemeljena, če dolžnica v ugovoru ne predloži dokazov za svoje trditve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če dolžnik v ugovoru zatrjuje negativno dejstvo, iz verodostojne listine pa ni razvidno niti to, na katero obdobje se nanaša izterjevani dolg, je ugovor dolžnika obrazložen.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na ugovor dolžnice razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. I 2001/03848 z dne 19.4.2001, v delu s katerim je dovoljena izvršba, to je v drugi točki izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Zoper takšen sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje upnica. V pritožbi navaja, da se dolžnica v ugovoru zgolj sklicuje na dokaze, ki pa jih ni predložila. Po mnenju pritožnice je dolžničin ugovor neutemeljen, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugovor dolžnice zavrne. Pritožba ni utemeljena. Po določilu drugega odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98; v nadaljevanju ZIZ), mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ) oziroma, ki lahko imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Prav tako mora dolžnik predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ). V konkretnem primeru je dolžnica v ugovoru zatrjevala, da z dolžnikom ni sklenila leasing pogodbe, ampak le najemno pogodbo za dobo šest mesecev (do poteka registracije) in tudi redno plačevala najemnino. Za svoje trditve ni predložila nobenega dokaza, je pa navedla, da bo položnice o plačanih najemninah dostavila naknadno, leasing pogodbo in podatke o registraciji vozila pa naj predloži upnica. Dolžnica s trditvami, da med strankama ni obstajalo s strani upnice zatrjevano pogodbeno razmerje, zatrjuje tako imenovano negativno dejstvo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po določilu drugega odstavka 62. člena ZIZ. Dolžnica namreč v ugovoru navaja okoliščine, glede katerih je dokazno breme na upnici. Upnica je dolžna dokazati, da je bila sklenjena leasing pogodba. Glede na zatrjevano negativno dejstvo in to, da iz verodostojne listine (priloga A3) ni razvidno, na katero obdobje se nanaša izterjevani dolg, pritožbeno sodišče zaključuje, da je dolžničin ugovor obrazložen. Vprašanja v zvezi s tem pa se bodo razčistila v pravdnem postopku. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).