Jedro

Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk. Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr. št. I 98/15950 - 7 z dne 18. 6. 1998 dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave glavnice 58.067,50 SIT, zakonitih zamudnih obresti od dne vložitve predloga o izvršbi do plačila ter stroškov izvršilnega predloga v znesku 13.550,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 1998 dalje do plačila.

Zoper odločbo o stroških, vsebovano v 3. točki sklepa o izvršbi se je pravočasno pritožila upnica. V pritožbi navaja, da znašajo odvetniški stroški za pripravo predloga 200 točk, to je 15.300,00 SIT, fotokopiranje 500,00 SIT, poštni stroški 300,00 SIT, posvet s stranko 10 točk, kar je 765,00 SIT, stroški opomina 5.000,00 SIT ter taksa za predlog in sklep o izvršbi 8.100,00 SIT kar skupaj znese 29.965,00 SIT. Upnica zato predlaga, da se stroški odmerijo na 29.965,00 SIT.

Nato pa še navaja, da znaša taksa za predlog in sklep za izvršbo 5.400,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upničine stroške odmerilo pravilno ter v skladu z veljavnim zakonom o sodnih taksah in odvetniško tarifo. V skladu z določbo 16. člena Odvetniške tarife je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi ob odmeri (76,50 SIT), število točk pa ob opravi posameznega dejanja.

Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek, določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk. Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina (5.000,00 SIT) ter administrativni stroški (300,00 SIT), pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku - ZIP potrebni za izvršilni postopek.

Administrativnih stroškov upnica v predlogu za izvršbo tudi ni specificirala. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno, kot v pritožbi pojasnjuje tudi sama upnica, odmerilo sodno takso za predlog za izvršbo ter sklep o izvršbi v znesku 5.400,00 SIT (2. odstavek tarifne številke 1. ter 3. odstavek tarifne številke 2 Zakona o sodnih taksah - Ur. l. RS 1/90, 14/91, 38/96 in 22/97).

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP (1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP paziti po uradni dolžnosti.

Zato je bilo potrebno pritožbo dolžnika na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP (1977) v zvezi s 14. členom ZIP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča -prve stopnje.

Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega Zakona o izvršbi in zavarovanju, je bilo potrebno ob reševanju pritožbe uporabiti določbe zveznega ZIP (Ur. l. SFRJ 20/78 in 6/85, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90). Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe zveznega ZPP (Ur. l. SFRJ 4/77, 27/90 in Ur. l. RS 55/92).