Jedro

Priča je bila zaslišan, preden je tožnica podala vloga za dodelitev brezplačne pomoči. Vsi stroški priče, ki so nastali v zvezi z zaslišanje, so tako nastali pred dnem, od katerega za tožnico velja oprostitev plačila sodnih stroškov. Zaradi tega je dolžna povrniti stroške z zaslišanjem priče, saj je sama predlagala njeno zaslišanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priči doc. dr. M.F., zaposleni na ... inštitutu U., priznalo stroške za refundacijo osebnega dohodka za dne 20. 12. 2010 v znesku 117,03 EUR, ki bodo nakazani na račun U., št...., ID, št. za DDV ... (točka I izreka). Priči je priznalo potne stroške za prevoz z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Celje in nazaj za 160 km 30,40 EUR (točka II izreka). Tožnici je naložilo, da stroške priče v znesku 147,43 EUR v roku 8 dni nakaže na račun Delovnega sodišča v Celju, št. ... pri UJP, Urad ..., sklic št. ... (točka III izreka).

Zoper takšen sklep je tožnica vložila predlog za popravo oziroma podredno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da ji je bila z odločbo sodišča prve stopnje opr. št. Bpp 316/2010 z dne 29. 12. 2010 odobrena redna brezplačna pravna pomoč od 24. 12. 2010 in sicer za zastopanje na prvi stopnji v delovnem sporu opr. št. Pd 557/2009 in za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Oprostitev plačila stroškov v postopku je v 26. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008) opredeljena kot oprostitev plačila: 1. sodnih taks; 2. stroškov za izvedence, priče, tolmača, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih upravičenih stroškov; 3. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 4. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 5. drugih stroškov postopka. Navedeno pomeni, da tožnice ne more zadeti dolžnost plačila stroškov priče. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče 3. točko izreka izpodbijanega sklepa ustrezno spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnici je bila z odločbo predsednice sodišča prve stopnje opr. št. Bpp 316/2010 z dne 29. 12. 2010 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer za zastopanje na prvi stopnji v tem individualnem delovnem sporu in za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje ni specificiralo, katerih stroškov sodnega postopka se tožnico oprosti, zato je potrebno šteti, da je oproščena tudi stroškov za priče. Peti odstavek 26. člena namreč določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih upravičenih stroškov; 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 4. drugih stroškov postopka. Z izpodbijanim sklepom so bili odmerjeni stroški za pričo, kar pomeni, da jih tožnica ne bi bila dolžna poravnati, če bi ti stroški nastali po vložitvi vloge za brezplačno pravno pomoč.

V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Tožnica je vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila 24. 12. 2010, zato ji je sodišče prve stopnje redno brezplačno pravno pomoč dodelilo od 24. 12. 2010. Priča doc. dr. M.F. je bila v tem postopku zaslišana na naroku za glavno obravnavo dne 20. 12. 2010 in vsi stroški priče, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so nastali v zvezi s tem zaslišanjem. Navedeno pomeni, da se odločba o brezpravni pomoči ne nanaša na stroške v zvezi z izvedbo dokaza z zaslišanjem priče doc. dr. M.F. z dne 20. 12. 2010, temveč le na stroške, ki so nastali po 24. 12. 2010. Izvedbo dokaza z zaslišanjem priče doc. dr. M.F. je predlagala tožnica, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 152. člena ZPP, ko je tožnici naložil plačilo stroškov priče. Priznani stroški zajemajo povračilo izgubljenega zaslužka ter povračilo potnih stroškov, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 242. člena ZPP. Ta namreč določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo tudi na določbo 4. in 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003). V skladu z 9. členom pravilnika se stroški za prevožene kilometre povrnejo, če javno prevozno sredstvo ne vozi v primernem času, pri čemer se stroški za prevožene kilometre obračunajo v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 265. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.