Jedro

Dolžnik s svojimi ugovornimi navedbami ni dokazal obstoja zatrjevanega ugovornega razloga po 8. točki I. odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi z dne 11. 5. 2006, opr. št. In 04/00302 razveljavilo v delu, ki se nanaša na izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika in izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin ter izvršilni postopek na navedena sredstva izvršbe ustavilo, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo in odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje s prodajo dolžnikovih nepremičnin (1. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku povrne stroške ugovornega postopka v znesku 279,57 EUR (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje (v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor) je pravočasno pritožbo vložil dolžnik po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za pobot po 311. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj obe v pobot uveljavljani terjatvi glasita na denar in sta zapadli. Poleg tega pa sta z upnikom glede teh terjatev že sklenila medsebojno kompenzacijo, česar pa upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni upošteval. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je pritožbeno nasprotoval le tistemu delu izpodbijanega sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo iz razloga, ker je štelo ugovor pobota za neutemeljen, saj njegova zatrjevana nasprotna terjatev izvira iz verodostojne listine, kar pomeni, da ni izvršljiva, o tej terjatvi tudi ne teče izvršilni ali kak drug postopek, upnik pa pobot izrecno zavrača. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna.

V obravnavanem primeru se izvršba vodi na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 7. 2004, opr. št. I Pg 7/2004 v zvezi s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Celju z dne 23. 11. 2005, opr. št. St 77/2005. Dolžnik lahko glede na navedeno zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa iz razlogov, ki so taksativno našteti v 55. členu ZIZ.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor pobota neutemeljen, zato ga je v tem delu tudi pravilno zavrnilo (IV. odstavek 58. člena ZIZ). Dolžnik s svojimi ugovornimi navedbami ni dokazal obstoja zatrjevanega ugovornega razloga po 8. točki I. odstavka 55. člena ZIZ (da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov). Izvršilno sodišče je v celoti vezano na pravnomočen izvršilni naslov, vse dokler ni le-ta z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen, tega pa dolžnik ne zatrjuje.

Dolžnik namreč ni izkazal, da bi znesek 64.800,00 SIT bil pobotan prav s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik, saj se obe izjavi o pobotu nanašata na računa dolžnika št. ... in št. ... ter na račun upnika št. ... Poleg tega pa je izjava o pobotu glede zneska 367.200,00 SIT datirana z dnem 15. 2. 2004, kar pomeni, da je bila podana še pred izdajo sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 7. 2004, opr. št. I Pg 7/2004, na podlagi katere je upnik vložil predlog za izvršbo v tem izvršilnem postopku. Nenazadnje je sodišče prve stopnje svoj zaključek med drugim pravilno oprlo tudi na dejstvo, da upnik izrecno zavrača s strani dolžnika zatrjevani pobot. V izvršilnem postopku je sicer dopustno uveljavljati ugovorni razlog, da je upnikova terjatev prenehala zaradi (materialnopravnega) pobota z dolžnikovo nasprotno terjatvijo, vendar mora biti za to poleg pogojev, ki jih določa OZ v 311. členu (istovrstnost in zapadlost dolžnikove nasprotne terjatve), izpolnjen tudi glavni pogoj, namreč izkazan mora biti sam obstoj dolžnikove nasprotne terjatve, kar pomeni, da mora biti ta ugotovljena s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo oziroma mora biti v nasprotnem primeru med strankama nesporna (gre za primere, ko upnik v pobot uveljavljani nasprotni terjatvi dolžnika ne nasprotuje). Kot že pojasnjeno, pa dolžnik s predloženima računoma in izjavama o pobotu ni izkazal, da je bila delno poplačana prav v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev upnika.

Na podlagi navedenega se tako pokaže odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo ugovor dolžnikov za neobrazložen (II. odstavek 53. člena ZIZ) in ga posledično v skladu s III. odstavkom 58. člena ZIZ zavrnilo, za pravilno. V postopku na prvi stopnji prav tako ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).