Jedro

Opisana ravnanja obdolženca (poslana SMS sporočila) ne vsebujejo grožnje z napadom na življenje ter telo. Nekatera obdolženčeva ravnanja nedvomno pomenijo napad zoper čast in dobro ime oškodovancev v obliki žaljive vrednostne ocene. To pa je zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo.

Izrek

I. Ob ugoditvi pritožbi obdolžene A. A. in delni ugoditvi pritožbi zagovornikov obdolženega B. B. se izpodbijana sodba razveljavi: a) v odločbah o krivdi in kazenski sankciji glede dejanj pod točko I/2 in 3, enotni kazni, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka in se iz razloga o 1. točki 352. člena ZKP zavrže obtožba, da je obdolženi B. B. ogrozil varnost drugih oseb z resno grožnjo, da bo napadel njihova življenja s tem, da je:

1. v Ljubljani s svoje telefonske številke ... na telefonsko številko C. C., številka ... poslal sledeča SMS sporočila: - dne 5. 3. 2012 ob 7.47 uri sporočilo: „Zdravo prijatelj moj, nenehno in zelo intenzivno, dan in noč mislim na vas. Lp“; - dne 8. 3. 2012 ob 12.36 uri sporočilo: „O super, vidim renovirate! Intenzivno mislim na vas! Lp“; - dne 8.3.2012 ob 14.13 uri sporočilo: „L. zakaj se ne javiš zagrenil si mi življenje in misliš, da bo slo tak lahko! Moj vlozek je moje zivljenje! Kaj pa tvoj vlozek, poleg mojega zivljenja kaj si se tvegal? Lp“; - dne 17.3.2012 ob 9.18 uri sporočilo: “ Mislim na vaju C&Č! Družino sta mi uničila ali sta sedaj srečna? Kaj pričakujeta v prihodnosti“; - dne 17.3.2012 ob 9.42 uri sporočilo: „Garal sem 25 let, vidva sta me vse uničila. Danes moji otroci ne bodo imeli kosila! Kaj pa vajina druzina, boste imeli kosilo? Kaj o tem menita?“; - dne 18.3.2012 ob 13.25 uri sporočilo: „Kako si danes prijatelj moj?“; - dne 20.3.2012 ob 14.25 uri sporočilo: „Kaj se skrivaš pizda ušiva? A boš rušil hišo mojih otrok?! Vpraši se, kaj bo s tvojimi?“; - dne 28.3.2012 ob 9.36 uri sporočilo: „Kličem, da vaju z gospo vprašam a sta se vedno pri ideji, da bosta rušila in uničila mojo družino, kaj bo z golazni po tem, če uspe v svojem strupenem načrtu?“; - dne 2.4.2012 ob 14.27 uri sporočilo: „Golazen, uničila sta mi družino, kje je raziskovalka?“; - dne 12.4.2012 ob 14.20 uri sporočilo: „Prekleta golazen, uničil si mi družino“: - dne 13.4.2012 ob 10.42 uri sporočilo: „Prekleta golazen“; - dne 13.4.2012 ob 17.55 uri sporočilo: „Golazen, v pekel boš šel, ste začeli iti“; - dne 21.4.2012 ob 12.10 uri sporočilo: „Prekleta golazen“; - dne 23.4.2012 ob 13.27 uri sporočilo: „Prekleta golazen“; - dne 24.4.2012 ob 21.13 uri sporočilo: „Prekleta golazen“; - dne 1.5.2012 ob 11.39 uri sporočilo: „Tudi za vas palica raste, golazen prekleta“; - dne 3.5.2012 ob 13.55 uri sporočilo: „Tudi za vas palica raste, golazen prekleta“ in - dne 9.5.2012 ob 14.42 uri sporočilo: „Golazen“;

2. v Ljubljani s svoje elektronske pošte ... poslal Č. Č. na njen elektronski naslov ... elektronska sporočila in sicer: - dne 15.11.2011 ob 23.26 uri sporočilo v katerem je navedel pod „Zadevo“: „Š. naj te bo sram intelektualne titule“ ter pod „Vsebino“: „Raziskovalka, ljuba kolegica, le da se oglasim in da sporočim, da ste mi cele dneve v mislih vi in vaši vsi, podobno kot smo mi v vaših mislih in nas unič ... brez skrbi bom se osebno oddolžil! Ne bom sam, ne ne bom sam! Lep dan še naprej, B.“; - dne 10.4.2012 ob 8.48 uri sporočilo v katerem je navedel pod „Zadevo“: „Golazen“ ter pod „Vsebino“: „Prekleta golazen, uničila si mi družino!. Kaj lahko pričakuješ v prihodnosti?“; - dne 12.4.2012 ob 17.10 uri sporočilo v katerem je navedel pod „Zadevo“: „Prekleta“ in pod „Vsebino“: „Prekleta golazen, uničila si mi družino“; - dne 3.5.2012 ob 9.24 in 15.07 uri sporočili v katerih je navedel pod „Zadevo“: „Golazen“ in pod „Vsebino“: „Za vsakega raste palica. Prekleta golazen, uničila si mi družino“; zaradi navedenih groženj pa se tako D. D. kot C. C. in Č. Č., katera sodelujeta kot stranska udeleženca v upravnem postopku v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za dva večstanovanjska objekta, ki ju je obdolženi zgradil na ..., počutita ogrožena in prestrašena; s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 7. člena KZ-1. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca C. C in Č. Č. s premoženjskopravnim zahtevkom v tem delu napotita na pravdo.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov, če se dajo izločiti iz skupnih stroškov, proračun.

b) v celoti pod točko II izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Obdolženemu B. B. se za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, opisano pod točko I/1 izreka na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče pogojna obsodba, v kateri se mu po prvem odstavku 135. člena KZ-1B določi kazen 2 (dva) meseca zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP se obdolženec oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v delu, ki se nanaša na obsodilni del sodbe.

III. V ostalem se pritožba zagovornikov obdolženega B. B. zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenih in nespremenjenem delu (glede krivde pod točko I/1.) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženega B. B. in obdolženo A. A. spoznalo za kriva in sicer obdolženega B. B. storitve treh kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 7. člena KZ-1, obdolženo A. A. pa storitve dveh kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 7. člena KZ-1. Obema obdolžencema je izreklo pogojni obsodbi, v kateri jima je določilo kazni, obdolženemu B. B. za prvo kaznivo dejanje dva meseca zapora, za drugo štiri mesece zapora, za tretje pa dva meseca zapora in mu nato določilo enotno kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Obdolženi A. A. je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen dva meseca zapora in nato enotno kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je oškodovanca C. C. in Č. Č. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP, pa je oba obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Z isto sodbo je zoper obdolženega B. B. in pravno osebo B. d. o. o. iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo in sicer zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zoper obdolženo pravno osebo pa, ker naj bi bila na podlagi prvega odstavka 42. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka četrtega člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) ter 8. točko 25. člena ZOPOKD) za to kaznivo dejanje kazensko odgovorna. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP je sodišče oškodovanca E. E. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo in sklenilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca proračun.

2. Zoper obsodilni del sodbe so se pritožili zagovorniki obdolženega B. B. in obdolžena A. A. Zagovorniki uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču pa predlagajo, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe za vsa tri kazniva dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, podrejeno pa predlagajo razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obdolžena A. A. uveljavlja iste pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa predlaga, naj ugodi njeni pritožbi in jo oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba obdolžene A. A. je utemeljena, delno pa je utemeljena tudi pritožba zagovornikov obdolženega B. B. **K pritožbi zagovornika obdolženega B. B.**

4. Pritrditi je smiselnim pritožbenim navedbam obdolženčevih zagovornikov, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo pravni opredelitvi državnega tožilca glede dejanj pod točko I/2. in 3. izreka izpodbijane sodbe. Kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 obsega prejšnje ogrožanje varnosti z resno grožnjo in ohranja pravno kontinuiteto ureditve pred novelo KZ-1B. Stori ga, kdor komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi z napadom na njegovo življenje in telo. Izvršitveno dejanje se torej kaže v resni grožnji oškodovancu, da bo napadel njegovo življenje in telo, posledica pa se kaže v oškodovančevem občutku ogroženosti. Upoštevaje navedeno pritožba utemeljeno uveljavlja, da pod točko I/2 in 3 izpodbijane sodbe opisana ravnanja obdolženca, da je C. C. poslal SMS sporočila z vsebino: „Zdravo prijatelj moj, nenehno in intenzivno, dan in moč mislim na vas, Lp; ... Golazen, uničila sta mi družino, kje je raziskovalka? ...“, Č. Č. pa elektronska sporočila z vsebino: „Prekleta golazen, uničila si mi družino! Kaj lahko pričakuješ v prihodnosti?; ... Prekleta golazen, uničila si mi družino; ...“ ne vsebujejo grožnje, da bo kdo napadel njuno življenje in telo. Še manj pa iz opisane vsebine izhaja, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso bilo tako vsebino možno opredeliti kot resno grožnjo.

5. Po oceni pritožbenega sodišča nekatera obdolženčeva ravnanja, opisana v izreku sodbe (npr. Golazen, uničila sta mi družino ..., Prekleta golazen, uničila si mi družino ...) nedvomno pomenijo napad zoper čast in dobro ime oškodovancev C. C. in Č. Č. v obliki žaljive vrednostne ocene, ki se odraža v podcenjevanju oškodovancev in nespoštovanju njunega dostojanstva. To pa je zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da sta na podlagi prvega odstavka 152. člena ZKP roka za podajo predloga za pregon oziroma za vložitev zasebne tožbe ista, predloga za pregon ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo. Ker pa sta v obravnavani zadevi oškodovanca podala pravočasen predlog za pregon obdolženca, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je ugotovitev pritožbenega sodišča, da je postopek pred sodiščem tekel brez zahteve upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče skladno z določbo 393. člena ZKP iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP razveljavilo izpodbijano sodbo glede dejanj pod točko I/2 in 3 izreka izpodbijane sodbe in v zvezi s tema dvema dejanjema zoper obdolženca zavrglo obtožbo. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in obtožbo zavrglo, se do drugih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na opisani dejanji, ni opredelilo.

6. Pritožbeno sodišče sprejema zaključke izpodbijane sodbe, da je obdolženec dne 17. 3. 2012 D. D. izrekel grožnje, navedene pod točko I/1 izreka izpodbijane sodbe, ki jih je tudi zadovoljivo obrazložilo. Pri tem se je utemeljeno oprlo na izpovedbo kot priče zaslišanega oškodovanca D. D., ki jo je ocenilo za verodostojno, s takšno presojo pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožniki, ki zaključke sodbe izpodbijajo s ponavljanjem obdolženčevega zagovora, da se z D. D. ni nikoli srečal, ki ga je sodišče prve stopnje ocenilo za neprepričljivega, ne morejo uspeti. D. D. je namreč, zaslišan kot priča, na vprašanje državnega tožilca ali je še kdo slišal grožnje, odgovoril, da ne, ker sta bila sama, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi oškodovanec, če bi bilo res, kar se očita obdolžencu, lahko povedal, kdo je še bil takrat v gostilni in bi ta oseba lahko pričala. Oškodovanec je sicer izpovedal, da so bile grožnje izrečene v gostinskem lokalu, vendar je z življenjskega stališča povsem logično in razumljivo, da obdolženec grožnje ni izrekel v prisotnosti drugih oseb in se s tem izpostavljal, zato pritožnik z navedbami, da bi obstajale priče, če bi obdolženec to res izrekel oškodovancu, ne vnaša dvomov v verodostojnost oškodovančeve izpovedbe. Pritrditi je pritožbi, da oškodovanec ni bil udeleženec v postopku v zvezi z obdolženčevimi gradbenimi projekti, vendar je očitno sosed, in je za obdolženca, ker so nekateri sosedi oporekali gradnji, zaradi postopka pa obdolženec gradnje ni mogel dokončati, zanj moteč tudi oškodovanec, zato pritožniki s trditvami, da obdolženec ni imel motiva za grožnje oškodovancu, ne more omajati pravilne presoje sodbe o prepričljivosti oškodovančeve izpovedbe. Prav ima pritožba, da iz oškodovančevega prostega pripovedovanja ne izhaja, da bi mu obdolženec dne 17. 3. 2012 izrekel grožnje, ki so navedene v izreku sodbe, vendar pa je v nadaljevanju, ko mu je bila predočena vsebina ovadbe (pisne prijave), ki jo je oškodovanec poslal na Policijsko upravo ..., PP ... dne 22. 3. 2012, potrdil, da mu je obdolženec kritičnega dne izrekel besede, ki jih je navedel v prijavi. Zmotno je stališče pritožbe, da takšna izpovedba ne more biti podlaga za izrek obsodilne sodbe. Ta dokaz je bil izveden na glavni obravnavi, oškodovanec pa je na njej tudi izpovedoval o izrečenih obdolženčevih grožnjah. V prijavi je oškodovanec napisal, da mu je obdolženec večkrat grozil „v večkrat ponovljenem stilu“, kar je potrdil tudi na glavni obravnavi, vendar je podal ovadbo samo za dogodek dne 17. 3. 2012. Pred začetkom izpovedovanja oškodovanec ni bil seznanjen, kateri dogodek je predmet glavne obravnave in bo o njem zaslišan kot priča, zato niso utemeljeni pritožbeni očitki, da si oškodovanec „sproti izmišlja besede, ki jih polaga na usta obdolžencu“. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženi oškodovancu D. D. zagrozil z besedami, navedenimi v izreku sodbe in da je šlo za resno grožnjo, zaradi katere se je počutil ogroženega.

7. Zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe glede dejanj pod točko I/2 in 3 izreka zoper obdolženega B. B. in zavrženja obtožbe, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji glede dejanja pod točko I/1 spremenilo tako, da je obdolžencu na podlagi določil 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora, torej enako kot sodišče prve stopnje, saj je po oceni pritožbenega sodišča povsem primerna in pravična, določilo pa mu je krajšo preizkusno dobo, ker gre za manjši kriminalni obseg. Odločba o stroških kazenskega postopka pa je ostala enaka kot v izpodbijani sodbi pod točko III glede obdolženega B. B. 8. Zaradi zavrženja obtožbe je oškodovanca C. C. in Č. Č. s premoženjskopravnim zahtevkom v delu, ki se nanaša na ti dve kaznivi dejanji, napotilo na pravdo.

9. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu prvega odstavka 96. člena ZKP.

**K pritožbi obdolžene A. A.**

10. Po preizkusu izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na obdolženo A. A., pritožbenih navedb obdolženke in pregledu podatkov spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZKP iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, zato pritožbenih navedb obdolženke, s katerimi zatrjuje, da v razlogih sodbe ugotovljena „prikrita grožnja“ ne zadostuje za obstoj kaznivega dejanja grožnje, ne more preizkusiti. V opisu dejanja pod točko II. izreka je v abstraktnem delu (ki je sestavni del konkretnega opisa) navedeno, da je obdolženka resno zagrozila, da bo napadla življenje in telo oškodovancev C. C. in Č. Č. s tem, ko jima je dne 28. 11. 2011 poslala pismo z vsebino, povzeto v izreku sodbe, zaradi česar sta se oškodovanca počutila ogrožena, takšen pa je tudi bil njen namen. V opisu dejanja je med drugim navedeno, da je obdolženka oškodovancema v poslanem pismu zagrozila, „da je njen mož B. B. v trenutkih, kadar kdo ogrozi njegove otroke, kot sta jih Č. Č. in C. C. sedaj, pripravljen brez razmišljanja tvegati lastno svobodo in življenje in jo je zaradi tega strah, ker ne želi, da imajo njeni otroci očeta v zaporu“. Navedeno vsebino pisma, ki ga je poslala obdolženka oškodovancema, pa je mogoče subsumirati pod abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja resne grožnje s posledico, ki naj bi se kazala v občutku ogroženosti oškodovancev. Pritožba zato nima prav, da izrek sodbe ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Ker pa sodba v drugem odstavku na 14. strani ugotavlja, da iz navedene vsebine izhaja prikrita grožnja oškodovancema, je ta zaključek v nasprotju z izrekom sodbe, v katerem je zatrjevana resna grožnja. Zaradi navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odpravi navedeno pomanjkljivost. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki terja razveljavitev sodbe, pritožbeno sodišče ostalih pritožbenih navedb obdolženke ni presojalo.

11. Ker je pritožba zagovornikov obdolženega B. B. delno utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo glede dejanj pod točko I/2 in 3 izreka razveljavilo in obtožbo zavrglo ter sodbo v odločbi o kazenski sankciji glede obdolženega B. B., ker pritožba obdolženčevih zagovornikov glede dejanja pod točko 1 ni utemeljena, spremenilo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Glede tega kaznivega dejanja pa v izpodbijani sodbi in postopku ni našlo kršitev, na katere je na podlagi določbe prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo. Glede dejanja pod točko II. izreka, ki se nanaša na obdolženo A. A., pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.