Jedro

Če je za hujšo kršitev delovnih obveznosti pri delodajalcu predviden obligatorni izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, delodajalcu v disciplinskem postopku ni potrebno posebej ugotavljati kvalifikatornih okoliščin po 89. členu ZDR.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo sklepa tožene stranke z dne 17.11. in 5.12.2000 tako, da je tožnico spoznalo za odgovorno storitve lažje kršitve delovne obveznosti malomarnega opravljanja dela iz 28. čl. Kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (v nadaljevanju: KP dejavnosti) in ji izreklo disciplinski ukrep javni opomin. Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ji poravnati zaostale prejemke iz delovnega razmerja ter povrniti stroške postopka. Zoper sodbo sta se pritožili obe stranki iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovljenim tožničinim nevestnim opravljanjem dela v obdobju od dne 4.7. do 31.8.2000 napravilo zmotno kvalifikacijo kršitve, pri čemer ni upoštevalo, da je takšno njeno ravnanje vplivalo na delovni proces tako, da je naročnik napovedal prekinitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Nadalje glede kršitve povzročanja nereda ali pretepa na delu ni v celoti upoštevalo predlagane dokaze, ob tem, da pri presoji tožničinega zdravstvenega stanja ne bi smelo uporabiti izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano pred tremi leti za povsem drug namen. Poleg tega niso podani nobeni razlogi za oprostitev odgovornosti za storjeno kršitev in izrek milejšega disciplinskega ukrepa. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zahtevek v celoti zavrne oz. da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica v pritožbi navaja, da v spornem obdobju ni malomarno opravljala dela, posebno glede dejstev, ki izhajajo iz izpovedb prič P. in T. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče njenemu zahtevku v celoti ugodi oz. da zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Pritožbi sta utemeljeni. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Iz disciplinskega gradiva je razvidno, da sta disciplinska organa tožene stranke izrekla tožnici najstrožji disciplinski ukrep, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica v prostoru na oddelku za ekologijo in klimatske naprave družbe X. v času od 4.7. do 31.8.2000 v zvezi z čiščenjem prostorov nevestno in malomarno opravljala svoje delo in s tem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti iz tč. C 1 28. čl. kolektivne pogodbe dejavnosti in nadalje, da je dne 31.8.2000 fizično napadla sodelavko A. K., s čimer je storila hujšo kršitev delovne obveznosti iz B 21 28. čl. kolektivne pogodbe dejavnosti. Dejansko stanje v zvezi z očitanimi kršitvami je bilo ugotovljeno po obširno izvedenem disciplinskem postopku, v katerem je bila zaslišana tako delavka kot ostale priče in pravilno upoštevana poročila glede stanja neočiščenih prostorov ter ostalo listinsko gradivo. Iz obrazložitve disciplinskih sklepov je razvidna ugotovitev o prekinitvi pogodbe o medsebojnem sodelovanju med toženo stranko in družbo ter možnost povzročitve večje materialne škode, če se stanje čiščenja v oddelku ne bo izboljšalo, torej kvalifikatorni element kršitve in priznanje tožnice, da je takrat odrinila sodelavko. Pritožbeno sodišče se z presojo sodišča prve stopnje, ki je s spremembo kvalifikacije kršitve oz. glede odgovornosti tožnice podalo drugačne zaključke, ne strinja, kar utemeljuje z naslednjimi dejstvi: Bistveni namen postopka pred sodiščem, ko delavec izpodbija odločitev disciplinskih organov delodajalca, je v preizkusu pravilnosti in zakonitosti takšnega postopka, kot nadalje v preizkusu utemeljenosti izrečenega ukrepa. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z zaslišanjem tožnice in prič sicer preizkušalo odgovornost delavke, vendar pri tem ni popolno izhajalo iz ugotovljenih dejstev, ki jih je v disciplinskem postopku ugotovila tožena stranka. Ni ugotavljalo, zakaj tožnica izpoveduje pri sodišču drugače, niti se ni opredelilo do več pisnih ugotovitev glede neustreznega čiščenja in pripomb na čistočo v oddelku, za katerega je bila zadolžena. V tej zvezi ne gre pri njej zgolj za enkratno malomarno opustitev, ki bi narekovala lažjo kršitev, temveč za skoraj v dveh mesecih dalj trajajočo nevestno in malomarno čiščenje. Vse to pa nakazuje na obstoj elementov hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo je v svojem postopku pravilno ugotovila tožena stranka in za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar s strani sodišču ni bilo potrebno ugotavljati dejstev, v kakšnem obsegu je tožničino ravnanje vplivalo na delovni proces. Navedeno predstavlja novo kvalifikatorno okoliščino, drugačno kot jo je ugotovila tožena stranka. Zato takšno postopanje sodišča ni pravilno, saj bi moralo preizkušati le dejstva iz disciplinskih odločb. Nadalje se sodišče glede kršitve sodelovanja pri pretepu ni opredelilo do izpovedbe sodelavke ter ugotovljenih poškodb iz zdravniškega potrdila in ni razčistilo, zakaj je tožnica v sodnem postopku v zvezi z konfliktom z sodelavko izpovedovala drugače kot pri toženi stranki. Zato pritožbeno sodišče dvomi v razloge v izpodbijani sodbi, ki v skladu z že ugotovljenimi dejstvi iz disciplinskega postopka ne narekujejo prekvalifikacije kršitve v lažjo oz. oprostitev kršitve, ki je povezana z napadom na sodelavko. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP). Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku pri preizkusu zakonitosti in pravilnosti disciplinskih sklepov izhajati iz ugotovitev disciplinskih organov tožene stranke in se pri svoji presoji opredeliti do vseh dokazov. Ne samo do tistih, ki so v korist tožnici, temveč pri svoji presoji izhajati tudi okoliščin na strani tožene stranke, v tej zvezi enakopravno in objektivno obravnavati obe strani, torej upoštevati tudi interese tožničinega delodajalca. Ko bo sodišče izvedlo postopek v nakazani smeri, bo lahko v sporu ponovno razsodilo, kot odločilo o stroških postopka, ki so pridržani za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP). Ker je v tem sporu dosedanja predsednica senata že zavzela svoje stališče, pritožbeno sodišče odreja, da se v nadaljevanju izvaja postopek pred drugim senatom (356. čl. ZPP).