Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11.02.2025
07120-1/2024/472
Pravica do omejitve, Pravica do popravka, Pravica do izbrisa - pozabe, Pravica do prenosljivosti podatkov, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravica do ugovora, Upravni postopki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pravilnosti pravnega pouka v odločbah upravljavca, s katerimi odloči o pravicah posameznikov po Splošni uredbi o varstvu podatkov.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP meni, da je pravilen pravni pouk, ki določa, da se pritožba zoper odločbe upravljavca, s katerimi odloči o pravicah posameznikov po Splošni uredbi, vloži neposredno pri IP in ne pri upravljavcu kot prvostopenjskemu organu. Takšna razlaga je skladna s specialno naravo določb ZVOP-2 in Splošne uredbe ter zagotavlja učinkovito obravnavo kršitev pravic posameznikov ter dosledno in enotno uporabo prava na področju varstva osebnih podatkov.
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP) v drugem odstavku 215. člena določa, da če je zoper odločbo dovoljena pritožba, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal.
Upravljavec pa v pravnem pouku odločb, s katerimi odloča v postopkih uveljavljanja pravic ali zahtev iz 15. do 22. člena Splošne uredbe, navaja: „Zoper to odločbo je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Informacijskem pooblaščencu RS, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, ki o pritožbi tudi odloča.“
Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, ali je takšen pravni pouk skladen z zakonskimi določbami, ali bi moralo biti v skladu s prvim odstavkom 239. člena ZUP navedeno, da se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, torej pri upravljavcu.
Tako drugi odstavek 13. člena ZVOP-2, ki vsebuje postopkovne določbe za državne organe in samoupravne lokalne skupnosti, kot tudi drugi odstavek 14. člena ZVOP-2, ki ureja obravnavanje zahtevkov posameznikov v javnem in zasebnem sektorju, predpisujeta, da mora biti v odločbi v pravnem pouku oziroma v odločitvi podana informacija o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v roku 15 dni od seznanitve z odločitvijo po določbah točke f) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe.
Na podlagi 77. člena Splošne uredbe ima namreč vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo. To velja ne glede na vrsto upravljavca, ki je izdal odločitev. Čeprav gre za „pravico do pritožbe“, pa to ni povsem klasična pritožba v smislu 25. člena Ustave RS, saj se z njo vselej ne izpodbija zakonitosti akta državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki ga ta izdaja v okviru pristojnosti za izvajanje oblastne funkcije, ampak se presoja zakonitost ravnanja vseh zavezancev za skladno obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi, v oblastni in neoblastni sferi družbenega življenja.
Obravnava pritožb posameznikov po 77. členu Splošne uredbe je v ZVOP-2 urejena kot posebna oblika nadzornega postopka, ki se začne za zahtevo prijavitelja s posebnim položajem (30. do 35. člen ZVOP-2). Ta postopek vključuje tako preizkus zakonitosti obdelave osebnih podatkov kot tudi presojo zakonitosti odločitev upravljavca po določbah 15. do 22. člena Splošne uredbe in torej ni urejen kot klasična pritožba v smislu ZUP, saj ne temelji vedno na zakonitosti odločbe organa, temveč na zagotavljanju skladnosti ravnanja upravljavcev (tako iz javnega kot zasebnega sektorja) z določbami Splošne uredbe in ZVOP-2. IP v teh postopkih nastopa kot prvostopenjski organ. Čeprav IP subsidiarno res uporablja določbe ZUP (25. člen ZVOP-2), to velja le v tistih delih, glede katerih ZVOP-2 ne določa posebnih pravil.
Glede subjekta, pri katerem se vloži pritožba, po mnenju IP ZVOP-2 določa drugače ter se pritožba zoper odločitve upravljavcev o pravicah posameznikov vedno vloži pri IP, ne pa pri upravljavcu, ki je odločbo izdal. To izhaja iz 77. člena Splošne uredbe, 13. in 14. člena ZVOP-2, ki imajo prednost pred splošnimi določbami ZUP, ter specialne narave sui generis nadzornega postopka, v katerem se presoja zakonitost vseh odločitev o pravicah ali zahtev iz 15. do 22. člena Splošne uredbe. S tem je namreč zagotovljeno, da IP na enak način obravnava vse zatrjevane kršitve določb Splošne uredbe o pravicah posameznikov, ne glede na naravo akta oziroma vrsto upravljavca.
Lepo vas pozdravljamo,
Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov
dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka