Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 99451/2008 z dne 18. 11. 2008 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo. Ker ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, je upoštevajoč določbo 4. odstavka 282. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

2. Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper izpodbijani sklep. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9945/2008 z dne 18. 11. 2008 v celoti obdrži v veljavi, toženi stranki pa v plačilo naloži stroške postopka oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Toženi stranki je bila pritožba vročena v izjavo. Odgovora ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v vlogi (list. št. 82 - 84), ki jo je vložila skupaj s pritožbo uveljavljala pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče kršilo določbe ZPP s tem, da tožeči stranki ni pravilno vročilo vabila na narok dne 11. 11. 2011. Pri tem pritožnik navaja, da je po vpogledu v spis ugotovil, da je bila vročitev vabila na narok opravljena dne 17. 08. 2011, vendar pošiljka ni bila vročena direktorju tožeče stranke F. G., ki je tudi edini zaposleni pri tožeči stranki in torej tudi edini pooblaščeni za sprejemanje pisanj. Ker predmetnega vabila ni podpisala nobena od oseb pri tožeči stranki, ki je z notranjim aktom organa pravne osebe določena za sprejemanje dokumentov, vročitev spornega vabila ni bila opravljena pravilno.

6. Direktor tožeče stranke F. G. je bil v sodni register vpisan z dnem 20. 12. 2010. O tem je prejšnji zakoniti zastopnik tožeče stranke S. K. obvestil sodišče prve stopnje z vlogo z dne 18. 01. 2011 (list. št. 49). Po zamenjavi zakonitega zastopnika je sodišče tožeči stranki vročalo več pisanj na njen naslov, kot je vpisan v sodni register. Dne 24. 01. 2011 je tožeči vročilo vabilo za narok 27. 01. 2011 (povratnica pripeta na list. št. 55), dne 16. 02. 2011 preklic sodne poravnave (povratnica pripeta na list. št. 61), dne 17. 08. 2011 sporno vabilo na narok 11. 11. 2011 (povratnica pripeta na list. št. 69b), dne 15. 11. 2011 sklep z dne 14. 11. 2011 – redna št. 30 (povratnica pripeta na list. št. 75), dne 15. 11. 2011 pa izpodbijani sklep z dne 11. 11. 2011 – redna št. 2011 (povratnica pripeta na list. št. 79).

7. Iz vpogleda v vse navedene povratnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna pisanja za tožečo stranko v tem postopku prevzemalo večje število oseb. Pravilnosti vročitve teh pisanj, vključno z izpodbijanim sklepom, zoper katerega se je tožeča stranka pravočasno pritožila, prejema sklepa pa s podpisom ni potrdil zakoniti zastopnik F. G., temveč tretja oseba (povratnica pripeta na list. št. 79), tožeča stranka ni nasprotovala. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka pravilnosti vročitve vabila na narok z dne 11. 11. 2011, kot ta izhaja iz povratnice pripete na list. št. 69b, ki predstavlja javno listino (224. člen ZPP), ni uspela izpodbiti. Iz samega poteka prevzema pošiljk in vročanja tožeči stranki v tem postopku tako izhaja, da je sodna pisanja za tožečo stranko tudi po imenovanju novega zakonitega zastopnika sprejemalo več oseb in ne le direktor F. G., kot sicer zatrjuje tožeča stranka v pritožbi. Iz navedenega pa sledi, da sodna pisanja sprejemajo za tožečo stranko osebe iz 133. člena ZPP. Zato je pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bilo vabilo na narok 11. 11. 2011 vročen nepooblaščeni osebi, neutemeljen.

8. Tožeča stranka v pritožbi nasprotuje tudi oceni sodišča prve stopnje, da v zadevi ni bilo mogoče odločiti na podlagi stanja v spisu. Pri tem opozarja na številne dokaze, ki jih je v podporo svojemu zahtevku predložila v spis in opozarja, da tožena stranka za svoje ugovore dokazov nikoli ni predložila. Pritožbeno sodišče pritožbi ne more slediti.

9. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje razpisalo prvi narok za glavno obravnavo dne 09. 12. 2010 (list. št. 47 – 48). Naroka sta se udeležili obe stranki. Sodišče je sklenilo, da se v dokaz trditev obeh strank zaslišijo predlagane priče L. O. in D. G. ter se obravnava preloži na 27. 01. 2011. Na drugem naroku dne 27. 01. 2011 sta pravdni stranki sklenili pogojno sodno poravnavo (list. št. 56 – 57). Ker je tožena stranka slednjo preklicala z vlogo z dne 09. 02. 2011 (list. št. 59), je sodišče prve stopnje nadaljevalo pravdni postopek in razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 11. 11. 2011 (list. št. 64, povratnica za tožečo stranko pripeta na list. št. 69b). Na zaslišanje je vabilo tudi priči L. O. in D. G. V vabilu na narok je bila tožeča stranka opozorjena na pravne posledice iz 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP (list. št. 65 – 66; primerjaj 7. odstavek 282. člena ZPP).

10. Na tretji narok za glavno obravnavo dne 11. 11. 2011 ni pristopila nobena od strank (list. št. 70 - 71). Zato je nastopila situacija iz 5. odstavka 282. člena ZPP, zanjo so bili podani vsi formalni pogoji. Če na kakšen poznejši narok namreč ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.

11. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ocenilo, da odločitev v tej zadevi ni mogoča na podlagi stanja v spisu. Materialni pogoj „razjasnjenosti dejanskega stanja“ v predmetni zadevi ni bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje naroka, na katerem bi izvajalo dokaze, ni izvedlo. Tožena stranka pa je trditvam tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna plačati po vtoževanih računih na podlagi sklenjene najemne pogodbe, konkretno ugovarjala. Trdila je, da sta se stranki že decembra 2006 sporazumeli o prenehanju najemne pogodbe ter da je poslovne prostore izpraznila pravočasno. Svoje trditve je podkrepila z dokaznim predlogom zaslišanja prič M., K., D. G., F. G., S. Pritožbena trditev, da tožena stranka trditvam tožeče stranke ni ugovarjala (2. odstavek 214. člena ZPP) zato ni utemeljena. Tožena stranka je svoje konkretne ugovore podala v pripravljalni vlogi z dne 13. 07. 2010 (list. št. 41) in na naroku dne 09. 12. 2010. 12. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila presoja sodišča prve stopnje, da je ostalo dejansko stanje v celoti nepojasnjeno, pravilna. Sodišče prve stopnje ob tem ni imelo dolžnosti, da v obrazložitvi vsa sporna dejstva tudi opredeli, ker so ugovori tožene stranke razvidni že iz njenih vlog. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izpodbijani sklep preizkusljiv, zato pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu (5. odstavek 282. člena ZPP) obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 2. odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.