Jedro

Za odločanje o tožbi za povrnitev škode po ZVPSBNO je krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Z. M. je odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji vložil 14.11.2007 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. To se je s sklepom z dne 29.1.2008 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Slednje, ki svojo krajevno pristojnost zavrača, je sprožilo spor o pristojnosti.

Za odločitev v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Tožnik odškodnino zahteva zato, ker sta mu je bili po tožbenih trditvah v pravdnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V P 3874/2001, kršena pravica do sojenja v razumnem roku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tožbo je torej vložil pred sodiščem, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje (prvi odstavek 52. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP).

Okrajno sodišče v Ljubljani se je, ko se je izreklo za krajevno nepristojno, oprlo na določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06, v nadaljevanju ZVPSBNO), po kateri je za odločanje o tožbi za povrnitev škode po tem zakonu krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Toda zakon, na katerega se je oprlo, se uporablja od 1.1.2007 dalje, v 25. členu pa izrecno določa, da ga je mogoče uporabiti v zadevah, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo, samo pod pogojem, da je stranka že vložila zahtevo za pravično zadoščenje na mednarodnem sodišču. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato se pri določitvi krajevne pristojnosti sodišča na ZVPSBNO ni mogoče opreti. Uporabiti je torej treba določbe o krajevni pristojnosti, vsebovane v ZPP. Ta za odškodninske spore daje oškodovancu možnost izbire sodišča splošne krajevne pristojnosti (torej po kraju prebivališča oziroma sedežu tožene stranke - prvi odstavek 46. člena ZPP) ali po kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodljive posledice (prvi odstavek 52. člena ZPP). Tožnik je izbiro opravil s tem, ko je tožbo vložil na sodišču, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. Okrajno sodišče v Ljubljani je torej krajevno pristojno za odločitev o tožnikovem zahtevku.