Jedro

Tožniku so bila sredstva odobrena za nakup traktorja in vsaka drugačna uporaba teh sredstev pomeni njihovo uporabo v nasprotju z namenom, za katerega so bila ta sredstva dodeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožnik vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o pravici do sredstev št. 33113-44/2009/7 z dne 5. 8. 2009 v višini 39.549,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2009 do dneva vračila. Iz obrazložitve izhaja, da so bila tožniku z zgoraj navedeno odločbo dodeljena sredstva v višini 39.549,60 EUR in sicer na podlagi njegove vloge, vložene na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa povečevanja gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009. Tožniku so bila odobrena sredstva za nakup traktorja New Holand št. TD5050. DURS je pri tožniku opravil davčni inšpekcijski nadzor, pri katerem je ugotovil, da mu je prodajalec tega traktorja, družba A. d.o.o., izdala dobropis št. 6/2009 v znesku 11.739,00 EUR z obrazložitvijo, da mu priznava razliko v ceni pri nabavi traktorja s priključki po računu št. 4390036 zaradi pridobljenih popustov od dobaviteljev. Tožniku je bil tako na njegov TR dne 2. 11. 2009 vrnjen znesek 11.739,00 EUR. Organ zaključuje, da iz tega izhaja, da vrednost traktorja iz računa št. 439006, po katerem ta znaša 79.099,20 EUR, ni tržna cena te opreme, kar kaže na sum, da se je tožnik z dobaviteljem traktorja dogovoril za tovrstno transakcijo z namenom pridobiti vrednost, ki bo na zgornji meji upravičenih stroškov po javnem razpisu. Ko so bila tožniku navedena dejstva predočena, je pojasnil, da je po prejemu dobropisa začel zbirati ponudbe za nakup gozdarske prikolice. Prvostopni organ pojasnjuje, da nakup gozdarske prikolice ni predmet vloge z dne 9. 5. 2009, s katero je kandidiral za pridobitev sredstev iz naslova ukrepa povečanja gospodarske vrednosti gozdov iz PRP za leto 2009. Tožnik Agencije ni obvestil o spremembi cene oziroma o prejetem dobropisu, čeprav se je z odločbo z dne 5. 8. 2009 zavezal, da bo vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo naložbe utemeljil in obrazložil ter pridobil soglasje Agencije, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do uporabe sredstev. Ker tožnik tako ni izpolnil obveznosti iz odločbe o pravici sredstev skladno s prvim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), Agencija ugotavlja, da tožnik ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja, zato je na podlagi 41. člena ZKme-1 izdala izpodbijano odločbo.

Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je z odločbo št. 33113-1/2011/4 z dne 12. 6. 2012 njegovo pritožbo zavrnilo. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 57. člena ZKme-1, po katerem v primeru, ko stranka uporablja sredstva v nasprotju z namenom, za katerega so ji bila dodeljena ali ne izpolnjuje zahtev iz odločbe o dodelitvi sredstev, organ izda odločbo, s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugostopni organ je ugotovil, da je tožnik del spornih izplačanih nepovratnih sredstev porabil v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, to je nakup traktorja kolesnika za delo v gozdu s fiksnim gozdarskim vitlom, za katerega je prvostopni organ v postopku dodelitve sredstev preveril izpolnjevanje pogojev. Drugostopni organ navaja, da so neutemeljene tožnikove navedbe, da bi lahko odobrena sredstva uporabil za nakup katerekoli mehanizacije oziroma opreme v okviru javnega razpisa. Sredstva je namreč mogoče dodeliti le po predpisanem postopku, v katerem se na osnovi izpolnjenega prijavnega obrazca, priloženih navodil in podatkov iz uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za prijavljeni predmet naložbe. S tem, ko je tožnik sredstva samovoljno uporabil za nakup prikolice, je prekršil zahtevo iz odločbe o dodelitvi sredstev. Prvostopna odločitev je tako po mnenju drugostopnega organa pravilna.

Tožnik je vložil tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno, da v postopku zavaruje svoje pravice in koristi. Navaja, da je ob nakupu traktorja dne 25. 9. 2009 v celoti plačal račun v znesku 79.099,20 EUR in ga priložil zahtevku za izplačilo subvencije. V tem času so veljali s strani prodajalca pogoji prodaje in cena traktorja, ki jo je v celoti poravnal. Prodajalec mu je dal možnost popusta pri nabavi traktorja, ki pa se lahko obračuna le v primeru nakupa drugega stroja oziroma v njegovem primeru pri nakupu prikolice. To pa so mu ponudili šele naknadno, to je po plačilu računa za traktor. Zanika, da bi na trgovca kakorkoli vplival z namenom, da mu odobri popust. Sklicuje se še na to, da je neuka stranka in je bil v postopku v celoti odvisen od informacij kmetijskega svetovalca. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 57. člena ZKme-1 v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega zakona določa, da kadar stranka uporablja sredstva v nasprotju z namenom, za katerega so ji bila dodeljena ali ne izpolnjuje zahtev iz predpisov in odločbe o dodelitvi sredstev, ali je sredstva pridobila nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih objav, organ izda odločbo, s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami upravnih organov, da so v predmetni zadevi nastali pogoji za uporabo tega določila. Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je bil tožniku na podlagi dobropisa od prodajalca traktorja vrnjen znesek 11.739,00 EUR. Na poziv prvostopnega organa je tožnik v dopisu z dne 30. 12. 2010 sporočil, da je po prejemu dobropisa začel zbirati ponudbe za nakup gozdarske prikolice. Tudi v tožbi navaja, da mu je bil dobropis priznan zaradi nakupa prikolice. Te okoliščine pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo. Tožniku so bila sredstva odobrena za nakup zgoraj navedenega traktorja in vsaka drugačna uporaba teh sredstev pomeni uporabo sredstev v nasprotju z namenom, za katerega so bila ta sredstva dodeljena, s tem pa so nastopili pogoji iz tretjega odstavka 57. člena ZKme-1, na podlagi katerih izda pristojni organ odločbo, s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev.

Na pravilnost izpodbijane odločitve tudi tožbene navedbe ne morejo vplivati. V postopku so bila ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev, na osnovi le-teh pa je bila na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi pravilno sprejeta predmetna odločitev.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.