Jedro

V skladu z oblikovano sodno prakso Vrhovno sodišče zaključuje, da jutranji tek na ravnem terenu, po asfaltu, v primeru organiziranosti in športni opremi ne predstavlja nevarne dejavnosti. Prav tako pa pri toženi stranki ni podana krivdna odgovornost za nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je uveljavljal od toženke plačilo 7.511,27 EUR iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je kot vojak utrpel v času služenja vojaškega roka. Ugotovilo je, da ni podana ne krivdna in ne objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo poškodbo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Po mnenju revidenta predstavlja temelj tožbenega zahtevka že samo dejstvo, da se je tožnik poškodoval na služenju vojaškega roka, katerega se je glede na zakonska določila moral udeležiti. Poškodoval se je pri dejavnosti – jutranjem teku, katere ni izvajal prostovoljno, temveč po ukazu. Ker je država s svojo zakonodajo predvidela, da mora vsak državljan moškega spola obvezno služiti vojaški rok, mora država prevzeti tudi odgovornost, če se vojak na služenju vojaškega roka poškoduje. Po mnenju revidenta je podana vsaj krivdna odgovornost. Odgovornost tožene stranke pa bi sodišči morali presojati širše in upoštevati, da je bil tožnik le nabornik in ne profesionalni vojak. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa celotno zadevo odstopi v ponovno sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06; v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Služenje vojaškega roka je bila v času nastanka škodnega dogodka uzakonjena dolžnost vseh državljanov Republike Slovenije moškega spola določene starosti, če niso obstajali pogoji, ki bi jih te dolžnosti odvezali. Republika Slovenija za nabornikom nastalo škodo v času služenja vojaškega roka odgovarja v skladu z zakonskimi določbami o odškodninski odgovornosti, kot je to pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče. Za ugoditev odškodninskemu zahtevku morajo biti v skladu s 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (sedaj 131. člen Obligacijskega zakonika) podane splošne odškodninske predpostavke in sicer: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza ter odgovornost. V primeru objektivne odgovornosti odgovornosti ni potrebno dokazovati, vzročna zveza pa se domneva.

V obravnavanem primeru se je strinjati z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje, da nista podani ne objektivna in ne krivdna odgovornost tožene stranke.

Objektivna odgovornost tožene stranke bi bila podana, če bi se izkazalo, da je do poškodbe prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti - dejavnosti iz katere izhaja povečano tveganje za nastanek škode. Ta pravni standard je tekom vrste let oblikovala sodna praksa. V skladu z izoblikovano sodno prakso Vrhovno sodišče zaključuje, da jutranji tek na ravnem terenu, po asfaltu, v primerni organiziranosti in v primerni športni opremi ne predstavlja nevarne dejavnosti. Prav tako pa pri toženi stranki ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo. Del neizpodbojnega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) predstavlja ugotovitev v pravnomočni sodbi, da je bila jutranja vadba organizirana po vseh pravilih, pri čemer je imel tožnik tudi ustrezno opremo (glej peti odstavek obrazložitev izpodbijane sodbe na strani 2), česar revizija niti ne izpodbija. Sodišči prve in druge stopnje pa prav tako nista ugotovili nobenega nepravilnega postopanja naborne komisije, česar ne zatrjuje niti revizija.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani in ker enako velja tudi za po uradni dolžnosti upošteven revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (371. člen ZPP), je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.