Jedro

V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 14. 12. 2020 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep po uradni dolžnosti odpravi in postopek o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1841/2020 z dne 19. 5. 2021, ki je postala pravnomočna 11. 10. 2021, za prekršek, ki ga je storil 14. 12. 2020 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je storilec vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil prvič pridobil 22. 7. 2020 in tako od pridobitve vozniškega dovoljenja do storitve prekrška še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je omenjeni prekršek storil kot voznik začetnik, kateremu se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s 26. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v zvezi z 22. členom ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob zgoraj povzetih ugotovitvah je tako sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 14. 12. 2020, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je kot voznik začetnik dosegel in presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Pri tem je sodišče vezano na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in sodišč, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke in se tako v predmetnem postopku ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teh odločb. Storilec v predmetnem postopku tako ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga s materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti. Kazenske točke v cestnem prometu se izrekajo v postopku o prekršku, v katerem se odloča o odgovornosti za storjeni prekršek in v kolikor sodišče ugotovi, da je storilcu dokazano, da je storil prekršek in da je zanj tudi odgovoren, mu je dolžno izreči število kazenski točk, kot je predpisano v zakonu. Ker iz sodbe pod prilogo C 1 izhaja, da so bile storilcu izrečene kazenske točke v številu, kot so predpisane z zakonom, so pritožbene navedbe, v katerih storilec napada zakonitost sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 1841/2020 neutemeljene.

6. Neutemeljeno je tudi sklicevaje storilca na sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 36/2016 z dne 20. 9. 2016, saj je bistvo navedene sodbe poudarek, da mora izrek sodbe o prekršku biti zadostno konkretiziran. V obravnavani zadevi pa sodišče v predmetni zadevi ni izdalo sodbe in odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč je izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi kazenskih točk, ki so bile izrečene s pravnomočno sodbo, zato izrek izpodbijanega sklepa vsebuje le opredelitev posledice doseženega številka kazenskih točk, ne pa opisa prekrška, za katerega so storilcu bile izrečene kazenske točke. Brezpredmetne pa so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec polemizira z uporabo pojmov storilec in kršitelj. Sodišče prve stopnje je izraz storilec uporabilo kot nevtralen izraz, ki v skladu s 3. alinejo 48. člena ZP-1 označuje storilko ali storilca in je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je izrečena sankcija za prekršek.

7. Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter ZPrcP, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.