Jedro

Za razsojo je ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše odločbe, enako kot tudi predhodne odločbe, nikakor ne izkazujejo, da je stanje ves čas enako in da bi torej morala biti tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi v spornem obdobju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba toženca številka ... z dne 20. 9. 2023 v zvezi z odločbo številka ... z dne 28. 8. 2023, nadalje dokončna odločba toženca številka ... z dne 19. 9. 2023 v zvezi z odločbo številka ... z dne 8. 8. 2023 in dokončna odločba toženca številka ... z dne 14. 9. 2023 v zvezi z odločbo številka ... z dne 20. 7. 2023 v delu glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in da se ugotovi, da je tožnica nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu od 9. 9. 2023 do 29. 10. 2023. Nadalje je sklenilo, da se tožba v delu, s katerim tožnica zahteva, da se prizna začasna nezmožnost za delo v polnem delovnem času zaradi poškodbe pri delu od 1. 7. 2023 do 8. 9. 2023, zavrže. Sodišče je tudi odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bilo v tem postopku nesporno ugotovljeno, da je bila zaradi poškodbe palca na roki v celoti nezmožna za delo, torej nezmožna za delo v polnem delovnem času v mesecu juliju, avgustu in do 8. 9. 2023. Poleg tega je bila popolnoma nezmožna za delo tudi po 29. 10. 2023. Upoštevaje relevantno obdobje, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, torej od 9. 9. 2023 do 29. 10. 2023, zdravstveno stanje ni bilo drugačno od predhodnega oziroma kasneje ugotovljenega, prav tako se tudi njene delovne obveznosti niso spremenile. V takšni situaciji pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki je potrdilo odločitev toženca, da je bila tožnica sposobna za delo v štiriurnem delovnem času, nejasna in nerazumljiva. Eventualni razlog za to bi bilo lahko izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice v navedenem obdobju, vendar tega prvostopenjsko sodišče ne ugotavlja. Prav tako bi bil morebiten razlog lahko tudi v drugačnih delovnih nalogah tožnice, vendar tudi omenjenega sodišče ne ugotavlja. Sodna odločba je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je ni mogoče preizkusiti. Razlog za takšno stanje pa je po mnenju tožnice v neustrezno opravljenem izvedenskem delu izvedenke, ki je bila postavljena v tem postopku. Sodna izvedenka zastopa stališče, da je bila tožnica v relevantnem obdobju, ki je predmet tožbenega zahtevka, sposobna za delo s skrajšanim delovnim časom. Kakšen pa je razlog za takšno odločitev, pa izvedenka ne pojasni. Prav tako ne pojasni nobene bistvene spremembe v relevantnem obdobju, ki bi vplivala na vprašanje tožničine delovne zmožnosti. Na pomanjkljivost in nejasnost ter nerazumljivost izvedenskega mnenja je tožnica večkrat opozorila, vendar pa sodišče ni ustrezno reagiralo v smeri, da bi postavilo drugega izvedenca. Zaradi navedenega je tudi nepravilno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo obravnavanje izvedenskega dela v pravdnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako ni kršilo postopkovnih določb v smeri, kot se zavzema pritožba. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je med drugim podana v primeru, če sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima takšnih pomanjkljivosti. Iz obrazložitve jasno izhaja, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva. Obrazložitev sodbe je zadostna in omogoča preizkus pravilnosti sodbe.

7.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost odločb toženca, in sicer dokončne odločbe z dne 20. 9. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 28. 8. 2023, dokončne odločbe z dne 19. 9. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 8. 8. 2023 in dokončne odločbe z dne 14. 9. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 20. 7. 2023, v smislu glede zaključka začasne nezmožnosti za delo ter da se ugotovi, da je bila tožnica nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu od 9. 9. 2023 do 29. 10. 2023.

8.S sklepom, ki ni predmet pritožbe, je sodišče tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala, da se ji prizna začasna nezmožnost za delo v polnem delovnem času zaradi poškodbe pri delu od 1. 7. 2023 do 8. 9. 2023, zavrglo.

9.V zadevi je sporno, ali je bila tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času v obdobju od 9. 9. 2023 pa do 29. 10. 2023.

10.Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje, je pri presoji zadeve potrebno izhajati iz določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ )3 in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ)4 . Skladno z 232. členom Pravil OZZ zadržanost zavarovancev z dela nastopi z dnem, ko je ugotovljeno, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

11.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja, ki ga podrobno povzema že sodišče prve stopnje, izhaja, da si je tožnica 19. 3. 2020 na delu poškodovala ulnarni kolateralni ligament palca leve roke. Poškodbo je najprej zdravila konservativno, 13. 2. 2023 pa je bila še operirana. Tedaj so ji fiksirali rupturo palmarne plošče MP sklepa levo. Po operaciji se ji stanje ni bistveno izboljšalo in to kljub fizioterapiji. Tožnica navaja zmanjšano moč palca leve roke, okrnjeno gibljivost in predvsem bolečino. Tožnica dela kot čistilka in je zaposlena v čistilnem servisu. Po mnenju sodne izvedenke je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Gre za delo, na katerega je bila razporejena, to je delo čiščenje pisarniških prostorov. Vzrok za zmanjšano delazmožnost pa je poškodba pri delu.

12.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodna izvedenka neustrezno opravila izvedensko delo ter da svojega mnenja ni ustrezno pojasnila. Sodna izvedenka je proučila medicinsko dokumentacijo v spisu in zdravstvenem kartonu tožnice, tožnico pa je tudi osebno pregledala. Odgovorila je na zastavljena vprašanja, tako pisno kot tudi zaslišana na naroku. Podrobno se je opredelila tako do tožničinih zdravstvenih težav, ki nedvomno vplivajo na njeno delo kot tudi do delovnih obremenitev. Sodna izvedenka pri tem izpostavlja, da je tožnica desničarka in da je sicer delo snažilke bimanualno, vendar pa večino del opravi z desno dominantno roko. Štirje prsti leve roke pa so ji pri tem v veliko pomoč. Delo, ki ga opravlja, ni težko fizično delo. Brisanje površin z mokro krpo je izrazito delo z dominantno roko, premikanje pohištva pa ni pogosto delo. Ožemanje cunj je izrazito bimanualno delo, vendar to opravi tudi s pomočjo štirih prstov levice, čas dela pa je tudi zaradi tega napora skrajšan na polovico.

13.Tožnica v pritožbi tudi ne navaja, katere ugotovitve sodne izvedenke bi bile nepravilne oziroma v čem bi lahko bila pomanjkljivost omenjenega izvedenskega mnenja. Iz pritožbe izhaja zgolj nasprotovanje izvedenskemu mnenju iz razloga, ker je bila pri tožnici pred spornim obdobjem ugotovljena začasna nezmožnost za delo za poln delovni čas. Prav tako naj bi bila začasna nezmožnost za delo za poln delovni čas ugotovljena od 30. 10. 2023 dalje, s tem, da v relevantnem času naj ne bi prišlo niti do sprememb zdravstvenega stanja niti do sprememb delovnih obremenitev. Za razsojo je ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše odločbe, enako kot tudi predhodne odločbe, nikakor ne izkazujejo, da je stanje ves čas enako in da bi torej morala biti tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi v spornem obdobju. Naloga izvedenke ni bila, da presodi pravilnost kasnejših odločb toženca. Za razsojo je torej ključna ugotovitev dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana dokončna odločba toženca.

14.Ker je bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ, tudi ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče postavilo drugega izvedenca medicinske stroke in so torej tudi s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Odločitev je tudi ustrezno obrazložilo. Sodišče posledično ni kršilo določb postopka v zvezi z dokazovanjem s sodnim izvedencem.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama nosi stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 232

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.