Jedro

Za pravne osebe je mogoča taksna oprostitev torej le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje, mednje, kot je bilo že obrazloženo, pa sodba ne sodi.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi, s tem, da izrek pravilno glasi: „Predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse v višini 8.775,00 EUR oziroma za odlog plačila le-te z dne 21. 9. 2015, se zavrne.“

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke z dne 21. 9. 2015 za obročno plačilo sodne takse v višini 8.775,00 EUR oziroma za odlog plačila le-te. Odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 3. 9. 2015 ni več procesna predpostavka za postopek, ker je le-ta s sodbo na podlagi odpovedi zaključen, zato, upoštevaje četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ni pravne podlage za odločanje o predlogu tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse oziroma za odlog plačila le-te.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. V pritožbi navaja, da je potrebno v skladu z določili ZST-1 plačilni nalog I Pg 918/2014 z dne 3. 9. 2015 obravnavati kot povsem samostojen plačilni nalog, saj je bil izdan na podlagi dejstva, da je bila izrečena sodba na podlagi odpovedi. Sodna taksa je bila tako odmerjena v višini 1/3 sodne takse glede na vrednost spora. Tožeča stranka je po naložitvi taksne obveznosti podala predlog za obročno plačilo sodne takse oziroma za odlog plačila le-te, ki je vseboval prav vse formalne sestavine, da ga bi naslovno sodišče tudi meritorno obravnavalo. V kolikor predlog kakšne sestavine ne bi imel, bi morala biti tožeča stranka s strani sodišča prve stopnje pozvana z dopolnitvenim sklepom na dopolnitev vloge, kar pa ni bila. Nikakor ne more biti pravilno, da se je predlog tožeče stranke zavrgel in se je o njem odločalo povsem nemeritorno. Izpodbijana odločitev je povsem procesna, za kar pa ni nobenega utemeljenega dvoma.

- Tožeča stranka tudi izpostavlja, da o predlogu tudi še ni bilo odločeno, da bi bil možen zaključek, da je zadeva že razsojena in da gre v tem smislu za res iudicata. Dejstvo je, da sodišče o predlogu tožeče stranke za odlog oziroma obročno plačilo po plačilnem nalogu z dne 9. 3. 2015 še ni odločalo, sicer pa so drugačne tudi časovne in premoženjske razmere tožeče stranke glede na predlog za oprostitev in odlog plačila sodne takse, ki ga je tožeča stranka vložila ob vložitvi tožbe. Tudi če plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka predmetnega spora, ker je le-ta v meritornem smislu že končan, ni nobenega razloga, da sodišče o taksni obveznosti ne bi vnovič odločalo meritorno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem gospodarskem sporu je tožeča stranka po vložitvi tožbe dne 24. 9. 2014 predlagala taksno oprostitev, podrejeno pa odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je predlogu s sklepom I Pg 918/2014 z dne 25. 11. 2014 ugodilo tako, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Ker se je predmetni postopek s sodbo na podlagi odpovedi dne 1. 9. 2015 končal, je bila tožeča stranka s plačilnim nalogom z dne 3. 9. 2015 pozvana na plačilo do tedaj odložene taksne obveznosti. Tožeča stranka je po prejemu naloga za plačilo sodne takse dne 21. 9. 2015 vložila predlog za obročno plačilo sodne takse oziroma podrejeno za odlog plačila le-te.

5. ZST-1 v četrtem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

6. Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Tak procesni zakon je v gospodarskem sporu Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v prvem odstavku 105.a člena našteva vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje. To so tožba, nasprotna tožba, predlog za sporazumno razvezo, tožba, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za obnovo postopka, predlog za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predlog za poskus poravnave, vloga, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožba, predlog za dopustitev revizije in revizija. Med temi vlogami torej ni sodbe kot procesnega dejanja sodišča. 7. Za pravne osebe je mogoča taksna oprostitev torej le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje, mednje, kot je bilo že obrazloženo, pa sodba ne sodi (tako tudi VSL sklep I Cpg 1074/2011 in VSL sklep I Cpg 940/2016). Čeprav bi moralo sodišče prve stopnje izrek izpodbijanega sklepa sicer pravilno oblikovati tako, da bi predlog tožeče stranke zavrnilo in ne zavrglo, pa to ni vplivalo na sicer materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je sprejelo.

8. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s pravilnim oblikovanjem prvostopnega izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), kot ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno upoštevati po uradni dolžnosti.