Jedro

Takšno (šele v pritožbi) uveljavljanje pravice do nujnega deleža je dopustno. V skladu s 220. čl. ZD lahko dedič dedno pravico uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka, saj ga veže pravnomočen sklep o dedovanju, če je v postopku sodeloval. Glede na določbo 165. čl. ZD mora sodišče ves čas postopka paziti, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak (ustno ali pisno) podan predlog prizadetih oseb. Izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, dediči lahko podajo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spada solastniški delež ½ nepremičnine 1003.E, vl. št. x k.o. P. in sredstva na računu, varčevalni knjižici ter depozitu pri banki NLB d.d., kot so navedeni v izreku sklepa. Na podlagi oporoke z dne 14. 11. 2000 je razglasilo za dedinjo zapustnikovo ženo Š. Š., ki deduje solastniški delež na nepremičnini, denarna sredstva na depozitu NLB pa na podlagi oporoke z dne 5. 2. 2009 dedujeta zapustnikova vnuka D. Š. In M.Š., vsak do ½. Preostalo premoženje na podlagi zakonitega dedovanja dedujejo zapustnikova žena Š. Š. do ⅓, in zapustnikovi vnuki D. Š., M. Š., B. Š. ter vnukinja V. E., vsak do 1/6. Zoper navedeni sklep se pritožujeta dediča B. Š. in V. E. Dedinja V. E. v pritožbi navaja, da sta z bratom B. Š. v primerjavi z ostalimi oporočnimi dediči dobila zanemarljiv delež, zato se priglaša k nujnemu deležu na ½ nepremičnine, ki naj se vknjiži v zemljiško knjigo. Dedič B. Š. v svoji pritožbi navaja, da se vsi dediči štejejo za enakopravne dediče, saj ni nobenih razlogov za razlikovanje pri dodelitvi zapuščine. Zahteva, da se ugotovi veljavnost oporoke, nadaljnjo obrazložitev pa naj bi podal na pritožbenem naroku.

Pritožba je bila vročena preostalim dedičem. Odgovor je podala dedinja Š. Š., v katerem navaja, da je treba spoštovati zapustnikovo voljo. Zaveda se, da imata pritožnika pravico do nujnega deleža, ki ne znaša ½ nepremičnine oziroma enak delež na denarju, kot ga imata oporočna dediča, temveč le polovico zakonitega dednega deleža. Pritožbi sta utemeljeni.

Iz podatkov v spisu izhaja, da sta pritožnika priznala oporoko v obliki notarskega zapisa z dne 14. 11. 2000, na podlagi katere solastniški delež na nepremičnini 1003.E, vl. št. x k.o. P. deduje zapustnikova žena Š. Š. oporoko z dne 5. 2. 2009, na podlagi katere denarna sredstva na depozitu NLB d.d. št. 02018 – 3418343594 pripadajo vnukoma D. Š. in M. Š., in da sta sprejela zakoniti dedni delež na preostalem premoženju, s katerim zapustnik ni razpolagal. Šele v pritožbi dedinja V. E. zatrjuje, smiselno enako pa je mogoče razumeti tudi pritožbo dediča B. Š., da sta zaradi zapustnikovega oporočnega razpolaganja v korist ostalih dedičev dobila premajhen dedni delež, in sicer le 1/6 od zneska 4.757,87 EUR. Zatrjujeta torej, da je zapustnik prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in načel nujni delež, zato uveljavljata nujni delež oziroma pravilneje, njegovo dopolnitev (t.i. prikrajšanje nujnega deleža, 34. čl. Zakona o dedovanju)(1).

Takšno (šele v pritožbi) uveljavljanje pravice do nujnega deleža je po stališču pritožbenega sodišča dopustno. V skladu s 220. čl. ZD lahko dedič dedno pravico uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka, saj ga veže pravnomočen sklep o dedovanju, če je v postopku sodeloval. Glede na določbo 165. čl. ZD mora sodišče ves čas postopka paziti, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak (ustno ali pisno) podan predlog prizadetih oseb. Izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, dediči lahko podajo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju (tretji odstavek 205. čl. ZD). Citirane določbe zapuščinskega postopka torej izključujejo uporabo 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (2), po kateri navajanje novot ni dopustno.

Pritožbeno sodišče je zaradi uveljavljanja pravice do nujnega deleža v pritožbenem postopku pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti vrednost zapuščine in nujnega deleža (28. čl. ZD). V kolikor bo ugotovilo, da je nujni delež pritožnikov prikrajšan, bo moralo dedne deleže preostalih dedičev ponovno določiti.

(1) Ur. l. SFRJ, št. 15/76 s spremembami, v nadaljevanju ZD.

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.