Jedro

Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se na novo glasi: ''Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 70,33 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila.''

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 78,60 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 163,86 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila (I. točka izreka), tožeča stranka pa krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je po delni izpolnitvi zahtevka (v višini 480,21 EUR) tožbo v celoti umaknila 15. 6. 2018. Sodišče ni odločilo o stroških postopka glede na uspeh strank v postopku, ampak je tožeči stranki naložilo povračilo stroškov tožene stranke. Tožena stranka je junija 2017 sprejela odredbo o plačilu dodatkov za opravljene nadure, kar je kasneje tudi realizirala. Do delne izpolnitve zahtevka je prišlo ravno v posledici vložitve tožbe, zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožeča stranka utemeljeno predlaga, naj se glede odločitve o stroških postopka upošteva, da je v sporu deloma uspela.

7. Tožbo je vložila zaradi izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 1.488,70 EUR. Delna izpolnitev zahtevka v višini 349,52 EUR je bila izvršena 5. 12. 2017. Tožeča stranka je tožbo v celoti umaknila 3. 7. 2018. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot odločilno je štelo, da tožba ni bila umaknjena takoj in je zato odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške postopka. Vendar pa je potrebno pojem takojšnje izpolnitve tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa vidik potrebnosti stroškov. Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 23 % izpolnitev zahtevka, kar se šteje kot njen delež uspeha v pravdi, relevanten za odmero stroškov postopka.

8. V pritožbi ne izpodbija posameznih postavk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki v skupni višini 163,86 EUR. To v 77 % znaša 126,17 EUR. Stroški tožeče stranke so: 200 točk za tožbo, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša 142,80 EUR, s stroškom sodne takse pa 242,80 EUR. V 23 % je to 55,84 EUR, kar pomeni, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 70,33 EUR stroškov postopka, ne pa 163,86 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki znižajo s 163,86 EUR na 70,33 EUR, v ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela znižati stroške tožene stranke, ki so ji naloženi v plačilo, in sicer za 43 %, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo v višini 40,00 EUR, kar skupno znaša 182,80 EUR – glede na delež uspeha s pritožbo pa 78,60 EUR. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bil potreben za odločitev o pritožbi (154., 155. in 165. člen ZPP).