Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 in z dne 27. 2. 2015 izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 133952/2014 z dne 9. 10. 2014 v izreku v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, ter v delu glede stroškov upnika.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi je sodišče izpodbijano sodbo izdalo brez izvedbe naroka, saj je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni predlagala izvedbe naroka (drugi odstavek 452. člena ZPP). Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 (list. št. 45b) in z dne 27. 2. 2015 (list. št. 54) izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je že iz tega razloga treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. Nadalje je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika in priče U. B. Z navedenima dokazoma je tožena stranka dokazovala njene trditve, da spornega prevoza ni naročila ona, temveč je to v njeno korist storil U. B., ker je bil njen dolžnik iz drugega razmerja. Tožena stranka je torej zatrjevala, da je bil prevoz sicer opravljen v njeno korist, vendar ni bila ona naročnik in posledično tudi ne plačnik prevozne storitve. Iz tega smiselno izhaja, da naj bi bila med tožečo stranko in U. B. sklenjena pogodba v korist tretjega – tožene stranke (prvi odstavek 126. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Sodišče prve stopnje se do teh trditev tožene stranke, ki jih je sicer upoštevalo, ni opredelilo. Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisno je namreč zaključilo, da tožena stranka ni zanikala, da je bila v kontaktu s tožečo stranko, saj izrecno zanikanje navedenega izhaja iz njene pripravljalne vloge z dne 27. 2. 2015 (list. št. 54). Prav tako je protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zatrjevala, da je tožečo stranko obvestila, da je storitev prevoza naročila za tretjo osebo. Tožena stranka namreč tega ni trdila, temveč je trdila nasprotno, da je tretja oseba naročila storitev prevoza zanjo.

9. Glede na zgoraj ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti narok in na njem izvesti predlagane dokaze, med drugim zaslišati tožečo stranko (prim. 257. in 258. člen ZPP), z namenom ugotovitve, kdo je bil dejanski naročnik sporne storitve. Po izvedbi ustreznega dokaznega postopka, pa bo moralo upoštevaje tudi že vpogledane listinske dokaze, zlasti zavrnitev računa z dne 9. 5. 2014 (A1), na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka (8. člen ZPP).

10. Na pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni reagiralo na vlogo tožene stranke o obvestitvi drugega o pravdi (204. člen ZPP), pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj pritožnik s tem sodišču prve stopnje očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.

11. V posledici razveljavitve izpodbijane sodbe je bilo treba odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).