Jedro

V motenjskem sporu je bilo na podlagi izdane začasne odredbe vzpostavljeno prejšnje stanje (elektrika priklopljena). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je ugotovljeno, da je toženka z naročilom odklopa elektrike, realiziranim 17.11.2010 s strani E., d.d., motila tožnika v posesti stanovanja št. 7.... Toženki je naložena obveznost, da z nalogom za ponoven priklop elektrike vzpostavi prejšnje stanje in prepoved bodočih motilnih ravnanj. Stroški tožeče stranke v višini 980,40 EUR so naloženi v plačilo toženi stranki.

2.Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na 3. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in navaja, da ima toženka kot lastnica in posestnica stanovanja pravico naročiti odklop elektrike v lastnem stanovanju, zato njeno ravnanje ni bilo protipravno. Sodišču prve stopnje očita, da se do protipravnosti njenega ravnanja ni opredelilo; razlogi, ki so navedeni, pa ne utemeljujejo sprejete odločitve. Meni, da pogoji za varstvo tožnikove posesti niso podani, ker toženkino ravnanje ni protipravno. Navaja, da je bil odklop izvršen v času, ko v stanovanju ni nihče živel. Sklicuje se na ugotovitev, da je toženka odklop naročila 24.8.2010, ko tožnik ni imel posesti na stanovanju, saj je sam izpovedal, da se je vselil 15.10.2010. Motilno ravnanje naj bi bilo torej storjeno preden je tožnik pridobil posest na stanovanju; sicer se pa sodišče o tem, kdaj je tožnik pridobil posest na stanovanju, sploh ni opredelilo. Dne 17.11.2010 izvršen odklop elektrike ne predstavlja motilnega ravnanja toženke, ki je vlogo za odklop elektrike vložila 24.8.2010. Na čakalno dobo za odklop elektrike in dejstvo, da se je tožnik v vmesnem času vselil v stanovanje, toženka ni imela vpliva. Ker je elektrika od 2.12.2010 ponovno priklopljena, je nerazumljiv in neizvršljiv dajatveni del odločitve. Graja tudi odločitev o prepovedi bodočih motilnih ravnanj in stroških postopka, konkretnih razlogov za grajo tega dela odločitve pa pritožba ne vsebuje.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je toženka ob naročilu odklopa elektrike vedela, da je tožnik v stanovanju. Opozarja na toženkino izpoved, da na E. d.d. ni bila avgusta 2010 in da v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bil odklop naročen 24.8.2010, sodišče ni ugotovilo. Navedbe v zvezi z naročilom odklopa elektrike označuje za pritožbene novote. Navaja, da je ponoven priklop elektrike dosegel tožnik na podlagi začasne odredbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbena trditev, da je toženka odklop električnega priključka iz električnega omrežja (v nadaljevanju odklop elektrike), ki je bil realiziran dne 17.11.2010, naročila že dne 24.8.2010, je nedovoljena pritožbena novota (1. odstavek 337. čl. ZPP). V vlogi z dne 14.9.2011 in na naroku dne 27.9.2011 je tožena stranka zatrjevala, da je odklop elektrike naročila dne 17.11.2011, tako pa je toženka tudi izpovedovala. Iz toženkine izpovedi sledi tudi to, da je bilo v avgustu 2010 stanovanje zasedeno z najemnico Š. Dne 24.8.2010 podana izjava (dokaz C4) se torej očitno nanaša na prekinitev dobave električne energije drugemu uporabniku stanovanja. Ker ni sporno, da je bilo ob tožnikovem vstopu v stanovanje (dne 15.10.2010) le to oskrbovano z električno energijo in je toženka prekinitev dobave električne energije naročila 17.11.2010, je izjava z dne 24.8.2010 brez dokazne vrednosti. Ker se sodišče nanjo sklicuje zgolj v potrditev tožnikove izjave, da je toženka odklop naročila (izjavo sodišče prve stopnje napačno označi kot dokaz A4), nobeno od dejstev ni nepravilno ugotovljeno. Dejstvo, da je toženka odklop električnega priključka naročila po tožnikovi vselitvi oz. po tožnikovem vstopu v stanovanje, med strankama ni sporno (tožena stranka ga priznava v vlogi z dne 14.9.2011 in na naroku dne 27.9.2011), zato ga ni treba dokazovati (1. odstavek 214. čl. ZPP) in je pritožbeni očitek o pomanjkljivih razlogih sodbe in nelogičnem zaključku neutemeljen.

6.Pritožba v nasprotju z razlogi sodbe gradi na dejstvu, da v času, ko je tožnica odklop električnega priključka naročila, v stanovanju ni nihče bival. Tega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Toženka je z naročilom odklopa elektrike motila tožnika v posesti z elektriko oskrbovanega stanovanja. Edina podlaga, ki jo toženka za svoje ravnanje navaja, je njeno solastništvo stanovanja in lastništvo električnega priključka. Ker tožnik terja pravno varstvo posesti, pritožbenemu sklicevanju na lastninsko pravico ni mogoče slediti. Dejstvo, da je toženka solastnica stanovanja in lastnica električnega priključka, njenemu ravnanju ne daje legitimnosti. Poleg lastninske pravice je pravno varovana kategorija tudi posest. V pravdi zaradi varstva posesti sodišče ugotavlja le zadnje posestno stanje in nastalo motenje in se niti pravica do posesti, niti dobrovernost posestnika ne upoštevata. Tako določata 1. odstavek 33. čl. SPZ in 426. čl. ZPP. Tožnik posestnega varstva ne bi imel le v primeru, če bi toženkino ravnanje temeljilo na odločbi oblastvenega organa ali zakonu, pravica do posesti, kot je že navedeno, pa pri posestnem varstvu ni upoštevna. Toženka je tožnikovo, v času odklopa elektrike obstoječo posest stanovanja, priznala. Ugovarjala je zgolj temu, da gre za mirno posest, ker je tožnik v stanovanje vstopil nasilno, kar pa ni pravno pomembno, ker je tudi tovrstna posest varovana (2. odstavek 33. čl. SPZ). Da bi tožnik z nekajdnevno odsotnostjo opustil posest stanovanja, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.

7.V teku postopka je bilo prejšnje stanje vzpostavljeno (elektrika priklopljena) na podlagi začasne odredbe, kar je potrjeno z dopisom E. d.d. z dne 10.10.2011 (list. št. 43). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja, posledično pa na podlagi 34. čl. SPZ tudi za prepoved bodočih istovrstnih oz. podobnih motilnih ravnanj. Izpodbijani sklep je pravni naslov tudi za varstvo pred bodočimi motilnimi ravnanji, ki se od ugotovljenega motilnega ravnanja v bistvu ne razlikujejo (229. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker je tožnik s tožbo uspel, je upravičen do povrnitve stroškov pravdnega postopka (1. odstavek 154. čl. ZPP).

8.Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).