Jedro

Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je tožnico kot izvajalko BPP pozvala, naj pojasni stanje zadeve, ter jo opozorila, da bo, kolikor na dopis ne bo odgovorila, štela, da je v pravdnem postopku zaključila z izvajanjem odobrene BPP. Takega načina odločanja ZBPP ne pozna, toženka pa ni pojasnila na kakšni pravni podlagi je vodila postopek in nato sprejela izpodbijani sklep. Sodišče je zato tožbi ugodilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 85/2015 z dne 19. 9. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbo, št. Bpp 85/2015 z dne 1. 4. 2015, prosilcu A.A. odobrila izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji glede tožbe na plačilo uporabnine, ki jo je vložil zoper B.B., in sicer do prejema odločbe, s katero se bo navedeni postopek na I. stopnji zaključil. Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica C.C. (v nadaljevanju tožnica ali odvetnica).

2. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se postopek izvajanja brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena A.A., ustavi in da se odvetnica razreši izvajanja storitev iz tega naslova. V obrazložitvi je pojasnila, da je sodišče pri odvetnici opravilo poizvedbe o stanju zadeve, za katero je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, v dopisu pa jo tudi opozorilo, da bo v primeru, če na dopis ne bo odgovorila, zaključilo s postopkom izvajanja odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnica je dopis sodišča prejela dne 13. 7. 2018, vendar pa nanj niti v postavljenem roku niti kasneje ni odgovorila. Tožena stranka je zato štela, da je z izvajanjem brezplačne pravne pomoči zaključila. Ker odvetnica ni uveljavljala zahtevka za plačilo stroškov, je tožena stranka še odločila, da stroški v zadevi niso nastali in da A.A. brezplačne pravne pomoči ne potrebuje več.

3. Tožnica je zoper sklep tožene stranke vložila tožbo, s katero sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uvodoma povzema vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino odločbe, s katero je bila A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč. Po tem, ko je prevzela njegovo zastopanje, je v zadevi glede tožbe na plačilo uporabnine, ki jo je vložil zoper B.B., vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, tožbo na uporabnino, predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter tri pripravljalne vloge, A.A. pa je tudi zastopala na naroku. Res je, da na poziv tožene stranke ni odgovorila, vendar pa je dejstvo, da se postopek, za katerega je bila A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč, še ni zaključil in je bila zato ustavitev postopka izvajanja brezplačne pravne pomoči in njena razrešitev kot izvajalke storitve neutemeljena. Tožena stranka je namreč napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialne odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Sodišče je tožbo vročilo tudi A.A. kot prizadeti stranki, ki tožbo ni odgovoril. K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni pojasnila na kakšni pravni podlagi in na podlagi kakšnih dokazov je sprejela izpodbijani sklep, kar pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti. Po določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je tožnico, kot izvajalko brezplačne pravne pomoči, pozvala naj pojasni stanje zadeve ter jo opozorila, da bo, kolikor na dopis ne bo odgovorila, štela, da je v pravdnem postopku zaključila z izvajanjem odobrene pravne pomoči. Pri tem pa pojasnila, na kakšni podlagi, torej na podlagi katerih določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), oziroma na podlagi katerega drugega predpisa je po tem, ko tožnica na njen poziv ni odgovorila, sprejela izpodbijano odločitev. Obrazložitev odločitve tožene stranke torej ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, saj je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

8. Tožena stranka je kršila določbe postopka tudi s tem, ker v postopek ni pritegnila A.A., ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pač pa mu zgolj vročila izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Po določbi 42. člena ZUP je stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP). Četudi je tožena stranka z odločbo št. Bpp 85/2015 z dne 1. 4. 2015 brezplačno pravno pomoč dodelila prav A.A., nato pa z izpodbijanim sklepom izvajanje te pravne pomoči ustavila in tožnico razrešila izvajanja storitev iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči, mu ni omogočila sodelovanja v postopku. Izdani sklep torej posega v njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči, ki mu je bila dodeljena, ne da bi imel možnost, da v takem postopku sodeluje kot stranka. To, da mu je tožena stranka vročila izpodbijani sklep, namreč še ne pomeni sodelovanja v postopku, pač pa le seznanitev s sprejeto odločitvijo.

9. Sodišče tudi meni, da tožena stranka ni raziskala dejanskega stanja zadeve, pač pa svojo odločitev sprejela izključno na podlagi dejstva, da tožnica ni odgovorila na njen poziv. Tožena stranka je zgolj na tej podlagi štela, da je tožnica v pravdni zadevi zaključila z izvajanjem brezplačne pravne pomoči, kar pa pomeni, da ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Po določbi 8. člena ZUP je namreč treba v postopku ugotoviti dejansko stanje zadeve in v ta namen ugotoviti dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev. Tožena stranka bi se lahko o tem ali se je pravdni postopek, za katerega je A.A. prejel brezplačno pravno pomoč, na prvi stopnji že zaključil, ugotovila s poizvedbami pri sodišču, ki obravnava to zadevo. ZBPP namreč takega načina odločanja, kot ga je uporabila tožena stranka, ne pozna, tožena stranka, pa, kot že rečeno, ni pojasnila na kakšni pravni podlagi je vodila sporni postopek in nato sprejela izpodbijani sklep.

10. Glede na vse navedeno, sodišče ugotavlja, da je tožba utemeljena in je zato na podlagi 3., 4. in 1. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravila ter zadevo vrnila toženi stranki v ponovni postopek. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (interes A.A. je namreč enak interesu tožnice). Tožena stranka mora v ponovljenem postopku raziskati vse okoliščine zadeve, torej preveriti ali je pravdni postopek, za katerega je A.A. dodeljena brezplačna pravna pomoč, na prvi stopnji dejansko zaključen ali pa še vedno obstajajo razlogi za nadaljnje izvajanje brezplačne pravne pomoči, kot je bila odobrena. Pred odločanjem mora tožena stranka dati A.A. možnost, da se s predmetno zadevo seznani in se o njej izjavi. Odločitev, ki jo bo sprejela po tako izvedenem postopku, bo morala tožena stranka obrazložiti tako, da bo mogoče njeno odločitev tudi preizkusiti, torej bo morala pojasniti (med drugim) tudi pravno podlago za odločanje.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica, po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopala odvetniška pisarna.