Jedro

Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: S tožbo so tožniki zahtevali, da se ugotovi, da je vpis osnovnega kapitala toženke v višini 39.000 EUR v sodnem registru ničen (zahtevek pod točko 1), nadalje da je vpis osnovnega vložka ustanoviteljice in edine družbenice toženke v višini 39.000 EUR ničen (zahtevek pod točko 2) ter da se ugotovi še ničnost vpisa ustanovitve toženke in ničnost toženke kot kapitalske družbe (zahtevek pod točko 3). Ničnostne zahtevke so oprli zlasti na trditve, da je ustanoviteljica toženke – družba G d.d. – kot stvarni vložek za zagotovitev osnovnega kapitala v toženko vložila nepremičnine, ki predstavljajo solastnino tožnikov (funkcionalno zemljišče k stavbam, katerih etažni lastniki so tožniki). Zoper toženko in njeno ustanoviteljico so pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zato že vložili tožbo (opr. št. P 42/2008) zaradi izpodbijanja in ugotovitve ničnosti akta o ustanovitvi ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. S to tožbo pa so zahtevali ugotovitev ničnosti vpisa osnovnega kapitala, stvarnega vložka in kapitalske družbe (toženke), saj je zaradi napadenih vpisov kot lastnica teh nepremičnin sedaj vpisana toženka.

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zadevi P 42/2008, da se postopek zaradi umika tožbe enajste tožnice v tem delu ustavi ter da se zavrnejo vsi trije tožbeni zahtevki preostalih tožnikov. Odločilo je še o stroških postopka. Odločitev je oprlo na nosilni razlog, da lahko tožbo za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe po 41a. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg) vložijo le delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter član uprave ali nadzornega sveta. Tožniki torej niso aktivno legitimirani za obravnavano tožbo. Poudarilo je še, da bodo tožniki svoj položaj zavarovali v celoti z zahtevki v pravdi P 42/2008 pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici.

Zoper sodbo in sklep vlagajo tožniki pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajajo, da drugi odstavek 41. člena ZSReg določa, da lahko tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožniki imajo izkazan pravni interes, saj je ustanoviteljica toženke kot stvarni vložek vanjo vložila nepremičnine, ki so v solasti tožnikov. Določbi četrtega odstavka 41. člena in 41a. člena ZSReg govorita zgolj o ugotovitvi ničnosti same družbe z omejeno odgovornostjo in ne o ničnosti vpisov, ki so tudi predmet tožbe. Tožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 1. točki izreka in izpodbijano sodbo (v celoti) razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču, toženki pa naloži povrnitev vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila.

Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Od novele ZSReg-A (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, Ur.l. RS, št. 91/2005) zakon ločuje dve vrsti tožb, s katerima se izpodbija nezakonitost vpisa v sodni register: 1. tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (41. člen ZSReg) in 2. tožbo za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe (41a. člen ZSReg).

Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg se lahko vloži, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Takšno tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes (drugi odstavek 41. člena ZSReg).

Pri tožbi za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe po 41a. členu ZSReg pa zakon, poleg tega, da izčrpno določa razloge, iz katerih je mogoče ničnost zahtevati (prvi odstavek 41a. člena ZSReg), izrecno omejuje tudi krog upravičencev, ki lahko takšno tožbo vložijo (tretji odstavek 41a. člena ZSReg). Tako lahko tožbo za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vložijo samo vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba tožbene zahtevke tožnikov obravnavati po 41a. členu ZSReg kot tožbo za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe. Prav tako je pravilna v pritožbi neizpodbijana ugotovitev, da tožniki ne sodijo v krog upravičencev, ki so po zakonu aktivno stvarno legitimirani za vložitev takšne tožbe. Glede na navedeno, je tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen. Neutemeljeno pa tudi pritožba očita, da ti razlogi ne veljajo za prvi in drugi zahtevek, s katerima tožniki zahtevajo ničnost vpisa osnovnega kapitala in ničnost vpisa osnovnega vložka in da bi bilo treba ta dva zahtevka obravnavati kot tožbo po 41. členu ZSReg (tožba za ugotovitev ničnosti vpisa), za katero so tožniki legitimiran, saj imajo pravni interes.

V drugem odstavku 35. člena ZSReg je določeno, da v primerih, kadar je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), registrsko sodišče odloči istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register in zahtevku za vpis ugodi samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen. Iz tega izhaja, da je odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Določba 41. člena ZSReg pa omejuje tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa samo na situacije, ko bi se izpodbijal vpis posameznih podatkov, ki pa nima za posledico ničnosti vpisa ustanovitve kapitalske družbe.

Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavalo zahtevke tožnikov za ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka za ugotovitev ničnosti vpisa toženke. Očitno je namreč, da tožniki s prvima dvema zahtevkoma uveljavljajo ugotovitev ničnosti vpisa podatka, ki ga zakon predvideva kot razlog za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe po prvem odstavku 41a. člena ZSReg. Ta v šesti točki namreč določa, da se ničnost kapitalske družbe lahko uveljavlja, če so bili ob ustanovitvi družbe osnovni vložki vplačani v nasprotju z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, o osnovnem kapitalu in osnovnih vložkih pri družbi z omejeno odgovornostjo. Uveljavljena zahtevka za ugotovitev ničnosti vpisa osnovnega kapitala in osnovnega vložka zato ni mogoče obravnavati posebej. V četrtem odstavku 41. člena ZSReg je tudi izrecno določeno, da se določbe 41. člena (ničnost vpisa) ne uporabljajo za ugotovitev ničnosti kapitalskih družb. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Odločitev v pravdi opr. št. P 42/2008 pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici ne predstavlja predhodnega vprašanja v obravnavani zadevi, zato niso podani pogoji za prekinitev postopka. Pritožbeno sodišče ni odločalo posebej o pritožbi zoper ta (zavrnilni) sklep, saj zoper ta sklep ni posebne pritožbe (drugi odstavek 211. člena ZPP), zato se sme tak sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče neutemeljeno pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP.