Jedro

Kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljeni na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200,00 EUR. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, med katere sodijo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Finančna uprava Republike Slovenije tožniku za leto 2014 ni odmerila obveznosti iz kmetijstva. V davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2014 pa mu je vštela 0,66 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Prav tako mu je za leto 2014 določila davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) v višini 1.150,43 EUR ter obračunano in odtegnjeno predhodno akontacijo dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 113,94 EUR.

2. V obrazložitvi pojasnjuje, da je akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014 odmerjena v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZDoh-2. V nadaljevanju se sklicuje na 69. člen ZDoh-2 ter v skladu z njim pojasnjuje, kdo je zavezanec za plačilo akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kaj je kmečko gospodinjstvo in kdaj se šteje, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja fizična oseba. Pojasnjuje še, da je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih, katastrski dohodek, kot je ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, ki se na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZDoh-2 pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom ZDoh-2 šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Pojasnjuje še način ugotavljanja davčne osnove za akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panj, davčno osnovo drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 ter predhodno akontacijo dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2. 3. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-03-23/2015-2 z dne 22. 6. 2015 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 315. člena ZDavP-2 davčni organ v odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, določi tudi davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisano zavezancu v skladu z 72. členom ZDoh-2 ter obračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom v skladu s 129. členom ZDoh-2. Ugotavlja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil pritožnik na dan 30. 6. 2014 član kmečkega gospodinjstva, ki je v letu 2014 prejelo 2.300,85 EUR drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2. Glede na število članov kmečkega gospodinjstva na posameznega zavezanca odpade 1.150,43 EUR. Pojasnjuje, da ne glede na to, da so drugi dohodki za namene opravljanja kmetijske dejavnosti izplačani enemu izmed članov kmečkega gospodinjstva, se kot del davčne osnove upoštevajo vsem članom kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in to v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva. V konkretnem primeru ni sporno, da živi pritožnik na istem naslovu kot prejemnik subvencij ter da izpolnjuje pogoje po ZDoh-2 za člana kmečkega gospodinjstva, četudi živi v ločenem gospodinjstvu na istem naslovu.

4. V zvezi z ugovorom glede lastništva kmetijskih in gozdnih zemljišč pa pojasnjuje, da iz izpiska ZK nesporno izhaja, da je pritožnik lastnik 2/4 parcele št. ... k.o. A., katere potencialni tržni dohodek znaša 1,32 EUR, 2/4 pa 0,66 EUR. Ponovno poudarja, da se za člane kmečkega gospodinjstva štejejo le tiste osebe, ki so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč in jim je za ta zemljišča pripisan katastrski dohodek.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v rednem delovnem razmerju ter da nima nikakršnih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Kmetijo in s tem kmetijsko in gozdno dejavnost sta starša prepisala na starejšega brata. Res je, da na naslovu B. v stanovanjski hiši poleg bratove štiričlanske družine živita tudi ostareli oče in tožnik. Poudarja, da sam ni lastnik nobenega kmetijskega in gozdnega zemljišča, pač pa do 2/4 solastnik parcele št. ... k.o. A. v izmeri 900 m2. Na njej pa skupaj z drugim bratom gradi stanovanjsko hišo. Zemljišče je gradbena parcela, na kateri stoji bratova dokončana in njegova nedokončana stanovanjska hiša. Zato omenjena parcela ne more imeti statusa kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Logika, po kateri so ga uradniki strpali v kmečko gospodinjstvo in mu prisodili polovico dohodka iz naslova subvencij, se mu zdi nesprejemljiva in v nasprotju z zdravo kmečko pametjo. Poudarja, da iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni prejel nobenega zneska ali dohodka, kar izhaja tudi iz izpiska prilivov na njegovem bančnem računu. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi), toženi stranki pa naloži izdajo nove odločbe.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. V zvezi z navedbo tožnika, da ni lastnik kmetijskega zemljišča, pripominja, da po prvem odstavku 340. člena ZDavP-2 upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu do 15. julija leta, za katero se odmerja akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, posreduje podatke o vseh osebah, ki so bile na dan 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, v zemljiški knjigi oziroma katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskih ali gozdnih zemljišč, podatke o vrsti rabe in kvaliteti teh zemljišč ter podatke o katastrskem dohodku, pripisanem tem zemljiščem. GURS podatke o dejanski rabi zemljišča prevzame iz evidence dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če podatki o dejanski rabi zemljišča ne ustrezajo stanju v naravi, lahko stranka priglasi predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe na ministrstvo, kot to določa 11. člen omenjenega pravilnika. Po uradnih podatkih pa je dejanska raba parcele ... k.o. A. kmetijsko zemljišče v deležu 31 % in pozidano zemljišče v deležu 69 %, ki mu je pripisan tudi katastrski dohodek v višini 1,32 EUR, ki ga je izračunal GURS. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je kmečko gospodinjstvo po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljeni na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200,00 EUR. V 70. členu ZDoh-2 pa je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po četrtem odstavku 72. člena ZDoh-2 pa se davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

10. Po navedenem in ob upoštevanju oziroma pripisu dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona. Po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je za presojo bistveno, ali je fizična oseba na dan 30. junija v davčnem letu v kmečkem gospodinjstvu na istem naslovu po predpisih o prijavi prebivališča tudi stalno ali začasno prijavljena. V zadevi stalno bivališče tožnika ni sporno. Iz podatkov upravnega spisa pa izhaja in med strankama tudi ni sporno, da je imel na istem naslovu dne 30. junija 2014 tožnik prijavljeno stalno bivališče. Prav tako ne more biti sporno, da je glede na uradne podatke sporna parcela ... k.o. A., katere solastnik je tožnik, deloma tudi kmetijsko zemljišče. Čim pa je tako, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev, kot jo je sprejel organ prve stopnje. V zadevi so namreč relevantni uradni podatki, na katere zakon veže posledice, razvidne tudi iz izpodbijane odločbe. Pri tem sodišče še pripominja, da v zadevi ne gre za diskrecijsko odločanje upravnega organa, niti za „uradniško logiko“, pač pa za uporabo davčnih predpisov. Vprašanja, ki jih v tožbi naniza tožnik, po povedanem za odločitev v zadevi niso odločilna, zato se sodišče do njih tudi ni posebej opredeljevalo.

11. Po navedenem je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se upravni organ sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi za odločitev, kot jih je navedel prvostopni organ in z razlogi drugostopnega organa ter se nanje, v izogib ponavljanju, tudi sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1. 12. Ker glede na povedano tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.