Jedro

Postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL na ugotovitev, da investitor izkazuje pravico graditi, ne vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna družbi A. d.o.o. povrniti stroške tega postopka v znesku 282,29 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim gradbenim dovoljenjem je bilo investitorju družbi A. d.o.o. iz Murske Sobote izdano dovoljenje za rekonstrukcijo manj zahtevnega objekta - garažne stavbe in ureditev parkirišč na njeni strehi, zgrajeni na zemljišču parc. št. 421/3 k.o. ..., investitor pa je pri gradnji dolžan upoštevati urbanistične podatke, razvidne iz vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 05FEB2015 z datumom februar 2015 in dopolnitve št. 1 z datumom marec 2016, ki ga je izdelal arhitekt B.B. s.p. iz Murske Sobote. Obstoječa podzemna garažna stavba, katere rekonstrukcija se dovoljuje s tem gradbenim dovoljenjem, stoji na zemljišču parc. št. 421/3 k.o. ..., dostop in dovoz do parkirišča na strehi te garažne stavbe pa je na severovzhodni strani iz javne občinske ceste Ulica ..., parc. št. 2812 k.o. ..., po dovozni cesti parc. št. 421/2 k.o. ...

2. Iz obrazložitve izhaja, da je investitor dne 5. 1. 2016 vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo parkirišča na povozni strehi obstoječe podzemne garažne stavbe, zgrajene na zemljišču parc. št. 421/3 k.o. ... Zahtevku je investitor priložil potrebno dokumentacijo in listine. Ugotovljeno je bilo, da leži obravnavan poseg po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja na površinah za stanovanja. V skladu s tem Odlokom se območje gradnje ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (v nadaljevanju PUP), na podlagi katerega leži gradnja na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja na površinah za stanovanja - območje večstanovanjskih stavb - posebno območje. Po določbi 10. člena PUP so v posebnem območju v okviru obstoječih gabaritov stavb med drugim dopustne rekonstrukcije objektov ter gradnje garaž in parkirišč za potrebe prebivalcev obravnavane morfološke enote v predpisanih odmikih od prometnih površin. Po 13. členu PUP so na površinah za stanovanja med drugim dopustne tudi garažne stavbe. Dopustna je tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki so funkcionalno vezani na namensko rabo.

3. Prvostopni organ ugotavlja, da sta rekonstrukcija garažne stavbe in ureditev parkirišča na njeni strehi dovoljeni, saj PUP na obravnavanem območju dopušča rekonstrukcijo objektov in gradnje parkirišč za potrebe prebivalcev obravnavane morfološke enote. Garažna stavba je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-357/70-7/2-5 z dne 11. 10. 1971. Investitor je z lastnikom dovozne ceste na parc. št. 421/2 k.o. ... sklenil služnostno pogodbo za dostop in dovoz do parkirišča na parc. št. 421/3. Predviden poseg vpliva na sosednja zemljišča parc. št. 423/4, 421/2, 2911/1, 423/15, in 421/3, k.o. ..., katerih lastnike je upravni organ pritegnil v postopek. Kot upravljalec večstanovanjskega objekta na naslovu ... je priglasil udeležbo v postopku C. d.o.o. in priložil pooblastila dela etažnih lastnikov za zastopanje v upravnem postopku. Upravni organ je ugotovil, da ima investitor pravico graditi, saj iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 25. 10. 2016 izhaja, da ima investitor, to je družba A. d.o.o. iz Murske Sobote, na zemljišču št. 421/3 k.o. ... vknjiženo lastninsko pravico do celote. Iz predložene dokumentacije in listin izhaja, da garažna stavba s pohodno in povozno streho ni bila predmet etažnega načrta obravnavanega večstanovanjskega objekta niti ni bila določena kot funkcionalno zemljišče k temu objektu. Stranski udeleženci za svojo trditev, da garažni objekt zgrajen na parc. št. 421/3 k.o. ..., vse od izgradnje stanovanjskega objekta pripada večstanovanjskemu objektu zgrajenem na parc. št. 423/3 k.o., ... niso predložili nobenih dokazil. Sedaj veljavni prostorski akt Odlok o PUP med drugim dopušča rekonstrukcijo obstoječih objektov in gradnje parkirišč, zato je predvidena rekonstrukcija obstoječe garažne stavbe in gradnja parkirišč skladna s pogoji sedaj veljavnega prostorskega akta. Upravni organ zaključuje, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

4. Zoper izdano gradbeno dovoljenje so se skupaj s še nekaterimi drugimi udeleženci postopka pritožili tudi tožniki, njihova pritožba pa je bila z uvodu navedeno odločbo Ministrstva za okolje in prostor zavrnjena. Iz obrazložitve izhaja, da je po presoji drugostopnega organa prvostopni organ pravilno ugotovil, da je predlagana gradnja dopustna in da so za njo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa PUP. Iz podatkov elektronske zemljiške knjige izhaja, da je investitor lastnik zemljišča parc. št. 421/3 k.o. ... in da je v investitorjevo korist za dostop oziroma dovoz do parkirišča na strehi garažne stavbe z javne občinske ceste zemljišča parc. št. 2812 k.o. ... po dovozni cesti po parc. št. 421/2 k.o. ... v zemljiški knjigi vpisana služnostna pravica. Glede pritožbenega očitka o neizkazani pravici graditi na zemljišču s parc. št. 421/3 k.o. ... drugostopni organ ugotavlja, da je pravica graditi izkazana glede na določbo iz 56. člena ZGO-1, saj je lastninska pravica za zemljišče 421/3 k.o. ... vpisana v zemljiški knjigi v korist investitorja do celote, na zemljišču parc. št. 421/2 k.o. ... pa je ustanovljena služnostna pravica dostopa do zemljišča gradnje oziroma rekonstrukcije. Pri tem je treba upoštevati, da je zemljiška knjiga javna knjiga, eno njenih bistvenih načel pa je zaupanje v zemljiško knjigo.

5. Drugostopni organ dodaja, da pritožniki neutemeljeno zahtevajo presojo in ugotavljanje izpolnjevanja pogojev pridobitve lastninske pravice na zemljišču parc. št. 421/3 k.o. ... ter služnostne pravice na zemljišču parc. št. 421/2 k.o. ... v tem upravnem postopku, saj to presega okvir presoje upravnega organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Po presoji pritožbenega organa pa pritožniki tudi na podlagi zaznambe spora v zemljiški knjigi izdaje gradbenega dovoljenja ne morejo preprečiti. Pri tem se drugostopni organ sklicuje na sodbo II U 403/2010, kjer se je sodišče postavilo na stališče, da okoliščina, da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora kaže zgolj na zatrjevanje dejanske in ne pravne koristi pritožnikov v zvezi z zatrjevano neizkazanostjo investitorjeve pravice graditi. Glede na to je pritožbeni ugovor, da bi bilo treba postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekiniti do zaključka postopka pridobitve pripadajočega zemljišča Okrajnega sodišča v Mariboru pod opr. št. N 140/2011 neutemeljen.

6. Tožeča stranka je vložila tožbo iz razlogov, zaradi katerih se mora upravni akt izreči za ničnega, zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in neuporabe materialnega predpisa. Navaja, da je bil v upravnem postopku tožnikom priznan status stranskih udeležencev kot lastnikom večstanovanjskega objekta na naslovu ... Ministrstvo v postopku odločanja o pritožbi ni odgovorilo na navedbe tožeče stranke glede ničnosti soglasij, ki jih je dal stečajni upravitelj za legalizacijo platoja parkirišč ter legalizacijo objekta glede pozneje najdenega premoženja izbrisane družbe D. d.o.o. kot zemljiškoknjižnega lastnika parc. št. 421/2 k.o. ... S tem je po mnenju tožeče stranke podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Napačen je po mnenju tožeče stranke zaključek prvostopnega in drugostopnega organa, da so podane zahteve glede izpolnitve pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 56. v zvezi s 66. členom ZGO-1. Po mnenju tožeče stranke določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) stečajnemu upravitelju ne dajejo možnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja oziroma pisnega soglasja, s katerim se omogoča gradnja z manjšimi odmiki. Upravni organ tako ni upošteval, da določitev funkcionalnega zemljišča za zaznambo postopka v zemljiški knjigi predstavlja rešitev samostojnega vprašanja v smislu določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na katero bi moral biti upravni organ vezan, saj gre za odločanje v izključni pristojnosti sodišča. Zato o tem vprašanju ne more odločati upravni organ, kar utemeljuje prekinitev upravnega postopka. Pri tem gre za pričakovano pridobitev lastninske pravice tožečih strank na tem zemljišču, ki izvira iz njihove etažne lastninske pravice na posameznih delih stavbe s funkcionalnim zemljiščem kot skupnim delom stavbe. Upravni organ bi moral upoštevati dokončno in pravnomočno gradbeno dovoljenje oddelka za gradbene in komunalne zadeve Občine Maribor št. 464-65/69-7/4-FA z dne 4. 2. 1969, iz katerega izhaja, da se gradbeno dovoljenje izdaja za podzemne garaže takrat imenovanega kareja S13, ki predstavlja večetažne objekte tožečih strank. To utemeljuje izdajo sodne odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča na podlagi pravnomočnih in dokončnih upravnih odločb po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL). Upoštevati bi bilo treba tudi gradbeno dovoljenje istega upravnega organa številka 351-357/70-7/2-9 z dne 9. 7. 1970, ki kot gradbeno parcelo izgradnje večetažnega objekta B1 določa takratne parc. št. 49, 521/12 in 589, vse k.o. ..., ki danes obsegajo tudi parc. št. 421/3 k.o. ... Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podredno pa razveljavi in vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. Odgovor na tožbo je vložila tudi družba A., d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovoru na tožbo se zavzema za njeno zavrnitev in dodaja, da je okvir upravnega odločanja v predmetni zadevi 56. člen ZGO-1, ki določa, kaj velja za pravico graditi. Pogodba o ustanovitvi služnosti je vknjižena v zemljiški knjigi, zato so vsi ostali ugovori tožeče stranke v zvezi z izbrisom družbe D. d.o.o. iz sodnega registra in v zvezi z njenim stečajnim postopkom v tem postopku neupoštevni. Neutemeljen je tudi toženi očitek, da je nepremičnina 421/3 k.o. ... funkcionalno zemljišče stanovanjske stavbe tožnikov na naslovu ... Pri tem prizadeta stranka pojasnjuje, da je nepremičnino 421/3 k.o. ... kupila v delu 44/100 od celote od družbe E. d.o.o. in v delu 56/100 v stečajnem postopku od stečajnega dolžnika F. d.o.o.. Dodaja, da so etažni lastniki zoper družbo F. d.o.o. vložili tožbo zaradi domnevnega motenja te posesti, njihova tožba je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II P 834/2010 zavrnjena, odločitev pa potrjena s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1176/2014 z dne 11. 11. 2014. V teh postopkih etažni lastniki tega, da to zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče, niso zatrjevali. Glede izdanih gradbenih dovoljenj družbi D. za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta B1 pa prizadeta stranka navaja, da iz lokacijskega dovoljenja z dne 9. 4. 1970 izhajajo pogoji gradnje stanovanjsko poslovnega objekta B1 in podzemne garaže. Iz točke 8 izhaja, da je v zazidalnem načrtu za garažiranje avtomobilov predvidena gradnja skupne podzemne garaže v dveh etažah oziroma parkirna mesta in dovozne ceste do stanovanjskega objekta tudi nad podzemno garažo, uvoz v podzemno garažo iz interne stanovanjske ceste, da je možno izgradnjo garaž izvesti etapno in ne da sta garažna hiša in njena pohodna površina funkcionalno zemljišče stavbe. Glede funkcionalnega zemljišča, ki pripada k stanovanjskemu objektu je v 12. točki zapis, da je razvidno iz priloge. Nepremičnina parc. št. 421/3 k.o. ... ni bila določena kot funkcionalno zemljišče za sosednji objekt na naslovu ..., ki je bil prav tako zgrajen na podlagi istih upravnih dovoljenj za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta B1. Za ta objekt je izdana odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča Upravne enote Maribor št. 327-01-77/95-10101 z dne 5. 3. 1996, iz katere izhaja, da se kot funkcionalno zemljišče stanovanjskega objekta na naslovu ... določita le parc. št. 423/1 in 423/13, obe k.o. ..., ne pa tudi parc. št. 421/3 k.o. ... Tožeča stranka priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

9. Pri svojih stališčih vztraja prizadeta stranka tudi v vloženih pripravljalnih vlogah, v katerih še dodatno pojasnjuje potek postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru št. N 140/2011. 10. Tožba ni utemeljena.

11. Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami obeh upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje 66. člen ZGO-1, oba organa pa sta pravilno ugotovila, da so ti pogoji izpolnjeni, kar sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 povzema.

12. V predmetni zadevi je sporno ali je izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je ali ima investitor pravico graditi. Za dokazilo o pravici graditi po ZGO-1 velja med ostalim izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (prva alineja prvega odstavka 56. člena ZGO-1). Investitor družba A. d.o.o. ta pogoj izpolnjuje, saj ima, kot izhaja iz ugotovitev upravnih organov in zemljiške knjige, na zemljišču parc. št. 421/3 vknjiženo lastninsko pravico do celote, za dostop do te nepremičnine pa je v njeno korist pri parceli št. 421/2 k.o. ... vknjižena služnost hoje in vožnje z vsemi vozili.

13. Glede na to so vse tožbene navedbe, ki tej ugotovitvi oporekajo, neutemeljene. Na ugotovitev ne vpliva, da je na tem zemljišču vpisana zaznamba spora zaradi postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom ..., ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod številko N 149/2011. Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). Zaznamba spora pa ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1) in ne za rabo nepremičnine, prav tako ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I 1685/1993 z dne 19. 10. 1995, sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 320/2009 z dne 22. 12. 2010).

14. Glede na to tudi postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL na ugotovitev, da investitor izkazuje pravico graditi, ne vpliva.

15. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da je vprašanje lastninske pravice na zemljišču 421/3 k.o. ...predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, katerega bi bilo treba prekiniti do odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru št. N 140/2011. Predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP je tisto še nerešeno vprašanje, ki predstavlja samostojno pravno celoto in brez njegove rešitve zadeve ni mogoče rešiti. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Vprašanje investitorjeve pravice graditi je, glede na to, da investitor razpolaga z izpiskom iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima na nepremičnini, na kateri namerava graditi lastninsko pravico, rešeno ob uporabi prve alineje prvega odstavka 56. člena ZGO-1. Vprašanje odločitve v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pa se rešuje oziroma se bo reševalo po določbah ZZK-1, ki urejajo zaznambo spora in so navedene zgoraj.

16. Glede na obrazloženo so neupoštevne tudi tožbene navedbe v zvezi s postopanjem stečajnega upravitelja v postopku glede pozneje najdenega premoženja izbrisane družbe D. d.o.o. kot zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča parc. št. 421/2 k.o. ... Za odločitev v obravnavani zadevi je namreč bistvena samo okoliščina, da je na tej parceli kot služečem zemljišču vknjižena služnostna pravica poti v korist lastnika nepremičnine 421/3 k.o. ... Po obrazloženem tudi s strani tožeče stranke zatrjevana ničnost soglasij stečajnega upravitelja družbe D. d.o.o. na odločitev v tej zadevi ne vpliva, zato v zvezi s tem ni bila storjena nobena napaka v postopku.

17. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 18. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških tožeče stranke odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške postopka, zato je njen zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

19. Stroške pa je v predmetni zadevi priglasila tudi družba A. d.o.o., ki v tem postopku sodeluje kot prizadeta stranka s položajem stranke po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodelovala na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški. Glede na to je sodišče prizadeti stranki odmerilo stroške za odgovor na tožbo v višini 500 točk (tar. št. 30 Odvetniške tarife - OT) oziroma 229,50 €, k čemur je prištelo še 50,49 € za DDV in 2,30 € za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT). Skupaj je sodišče družbi A. d.o.o. odmerilo stroške v višini 282,29 € in jih naložilo v plačilo tožeči stranki. V presežku priglašenih stroškov, to je za pripravljalno vlogo, sodišče ni priznalo, saj jih ni mogoče oceniti kot potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Okoliščine navedene v tej vlogi namreč na odločitev v tej zadevi ne vplivajo.