Jedro

Dolžnik lahko zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti.

Namen določb 2. in 3. odst. 133. čl. ZIZ je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, zato bi moral dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču zadržke, zaradi katerih naj bi ne bil mogel odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.

Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ni neugodna odločba, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.

Izrek

Ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/07251 z dne 31.3.2000 se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep opr. št. Ig 98/07251 z dne 2.10.2000 se zavrže. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 3.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 16.3.2001 dalje do plačila.

Obrazložitev

Upnik ima izvršilni naslov zoper B. M., K... 16a, Ljubljana, za terjatev 164.536,70 SIT s pripadki (sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 97/16021 z dne 2.7.1997, pravnomočen dne 25.10.1997), za izterjavo katere je kot sredstvo izvršbe predlagal rubež dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov. Ker dolžnikov dolžnik (sedanji dolžnik - X d.o.o., Ljubljana) zarubljenih zneskov ni odtegnil ter nakazal upniku, je slednji vložil predlog za izvršbo v smislu 134. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom to izvršbo zaradi izterjave terjatve 164.536,70 SIT s pripadki dovolilo.

Dolžnik je zoper sklep o izvršbi z dne 31.3.2000 pravočasno ugovarjal in navedel, da je sodišče pravni osebi naložilo, naj poravna dolg fizične osebe, kljub temu, da je fizična oseba del dolga poravnala, za ostalo pa je dogovorjeno, da se dokončno poravna do 1.7.2000 z vodjo poslovalnice. Znesek je povsem netočen kakor tudi obresti.

Ugovor je bil v skladu z določili 57. čl. ZIZ vročen upniku v odgovor, v katerem je slednji navedel, da dolžnik zneskov, ki bi jih moral po sklepu o izvršbi odtegniti B. M. ter nakazati upniku, ni odtegnil, zato je dolžan upniku plačati neodtegnjene zneske po 134. čl. ZIZ. B. M. je plačal dne 14.6.1999 na račun dolga 20.000,00 SIT in ničesar več, dogovora o odlogu plačila ni bilo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ig 98/07251 z dne 2.10.2000 v posledici upnikovega delnega umika izvršilnega predloga izvršbo deloma ustavilo za dne 14.6.1999 plačanih 20.000,00 SIT.

Zoper sklep o delni ustavitvi z dne 2.10.2000 se je dolžnik pravočasno pritožil in navedel, da je bil dolg plačan več kot 20.000,00 SIT, poleg tega pa so bili tudi dogovorjeni, da se bodo sporazumno dogovarjali.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 31.3.2000 ni utemeljen, pritožba zoper sklep z dne 2.10.2000 pa ni dovoljena.

K UGOVORU: Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Poleg tega lahko dolžnik zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti.

Sklep o izvršbi v smislu 129. čl. ZIZ, izdan zoper B. M., je bil dolžnikovemu dolžniku X d.o.o., Ljubljana, vročen dne 19.1.1998 (fotokopija povratnice v prilogi C2). Delodajalec kot dolžnikov dolžnik mora sklep o izvršbi na plačo in druge osebne prejemke izvrševati, vse dokler upnikova terjatev ni v celoti poplačana oz. dokler ne prejme od sodišča sklepa o ustavitvi izvršbe. Morebitni dogovori med upnikom in dolžnikom - fizično osebo (kar je dolžnik tega postopka v ugovoru sicer smiselno zatrjeval, vendar tega ni z ničemer izkazal) dolžnikovega dolžnika (delodajalca) ne odvezujejo obveznosti, ki mu jo je naložilo sodišče. Po 133. čl. ZIZ mora delodajalec, pri katerem dolžnik ni več zaposlen, o tem nemudoma s priporočeno pošiljko obvestiti sodišče. Namen te določbe je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika (3. odst. 133. čl. ZIZ), iz česar izhaja, da mora dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču tudi druge zadržke, zaradi katerih ne more odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.

Ker dolžnik očitno v več kot dveh letih (sklep o izvršbi zoper B. M. je bil sedanjemu dolžniku vročen dne 19.1.1998) ni odtegnil zneskov plače, ki bi jih bil moral po sklepu o izvršbi (v ugovoru sploh ne trdi, da bi jih odtegnil in nakazal upniku), je upnik povsem utemeljeno predlagal zoper dolžnikovega dolžnika (sedanjega dolžnika) izvršbo po 1. odst. 134. čl. ZIZ. Tako se ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje neupravičeno naložilo pravni osebi, da poravna dolg fizične osebe, izkaže za neutemeljen. Ugovorna trditev, da je dolžnik - fizična oseba poravnal del dolga, je presplošna in nedoločna (dolžnik sploh ne pove, kdaj in kolikšen del dolga naj bi bil plačan), poleg tega pa je tudi nedokazana. Prav tako povsem nedokazana je trditev, da je z (neimenovanim/o) vodjo poslovalnice dogovorjeno, da se dolg dokončno poravna do dne 1.7.2000. Trditev, da je "znesek povsem netočen kakor tudi obresti" je nejasna in je niti ni mogoče preizkusiti, ker dolžnik ne pove, kakšen naj bi bil pravilen znesek in zakaj ter kaj je narobe z obrestmi (napačen začetek teka obresti, napačna obrestna mera ipd.).

Izpodbijani sklep ima učinek sklepa o izvršbi zoper dolžnika (3. odst. 134. čl. ZIZ). Ker dolžnik niti ne zatrjuje, da bi bil s sklepom o izvršbi opr. št. I 97/16021 z dne 2.7.1997 zarubljene zneske odtegnil, niti ni dokazal, da zneskov brez svoje krivde ni mogel odtegniti, v svojem ugovoru pa tudi ni uspešno uveljavil razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, upnikov odgovor na ugovor pa je bil zaradi v 1. odst. 58. čl. ZIZ določenih škodljivih posledic upnikovega molka potreben, mu je dolžnik dolžan povrniti stroške odgovora na ugovor (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ), ki obsegajo stroške sodne takse za odgovor (200 taksnih točk po tarifni št. 1/3 v zvezi s tarifno št. 1/5 taksne tarife x 15,00 SIT = 3.000,00 SIT). Sodišče upniku ni priznalo priglašenih stroškov za pisarniški material in fotokopije, ker niso specificirani niti izkazani.

K PRITOŽBI: Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom opr. št. Ig 98/07251 z dne 2.10.2000 izvršbo deloma ustavilo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pravni interes je procesna predpostavka zza vložitev pritožbe, na obstoj te predpostavke pa sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravnomočen in s tem za stranke zavezujoč postane samo izrek odločbe (v konkretnem primeru - da se izvršba delno ustavi), ki pa je, kot je bilo že povedano, v celoti v dolžnikovo korist. Zato je sodišče druge stopnje po 3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 1. točko 365. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.