Jedro

V kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na zapustničine dolgove oziroma točneje njeno jamčevanje z zastavljeno nepremičnino za dedičev dolg, pa velja poudariti, da ugotavljanje zapustnikovih dolgov, upoštevaje sam zakon, ni predmet zapuščinskega postopka oziroma ne predstavlja del izreka sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju z dne 6. 10. 2020 ugotovilo, katero premoženje sodi v zapuščino (I. točka izreka), za dediča tega premoženja je na podlagi oporoke z dne 23. 5. 2017 razglasilo zapustničinega sina A. A. (II. točka izreka) in zemljiški knjigi odredilo vknjižbo na dediča pri podedovani nepremičnini po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedič A. A., ki navaja, da nasprotuje v njem podanim izjavam. Vse z njihove strani podane navedbe v spisu In 000/2014 naj bi še vedno držale. Omenja cenitve, delo bančnih uslužbencev v sodelovanju z odvetnikom in notarjem, možnost preveritve notarskih pogodb z dne 19. 1. 2009, 21. 7. 2009 ter 000/13 z dne 11. 9. 2013, osebo s priimkom B. iz Celovca, prejemanje denarja na roke ter potrdila o plačilih. Cenitve hiše ne komentira in predlaga poravnavo z Banko.

3. Na pritožbo je odgovorila zapustničina hčerka C. C., ki izpostavlja upoštevanje izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogoj za ustrezno vsebinsko presojo pritožbe je, da je ta jasna predvsem v dveh ozirih, in sicer glede dela odločitve (izreka), ki se z njo izpodbija (s katerim se pritožnik ne strinja), in glede razlogov za to. Predmet izpodbijanja v konkretnem primeru je sklep o dedovanju, katerega vsebina je ugotovitev, kaj sodi v zapuščino in kdo je dedič. Da bi predmetna pritožba izpodbijala ugotovitev (izrek) sklepa z dne 6. 10. 2020 v enem ali drugem (predhodno omenjenem) pogledu, iz nje ni razvidno.1 Pritožba je v tem oziru (torej ali in kateri del izreka sklepa izpodbija) povsem nejasna. V kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na zapustničine dolgove oziroma točneje njeno jamčevanje (z zastavljeno nepremičnino) za dedičev dolg (glej priloženi spis In 000/2014 Okrajnega sodišča v ...), pa velja poudariti, da ugotavljanje zapustnikovih dolgov (oziroma zapustnikovega jamčevanja za tuj dolg) upoštevaje sam zakon2 (vse to velja seveda tudi za konkretni primer) ni predmet zapuščinskega postopka oziroma ne predstavlja del izreka sklepa o dedovanju. Zato je v zvezi s tem podano pritožbeno navajanje (in z njim povezani očitki) za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nebistveno (nerelevantno).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo (druga točka 365. člena ZPP3 v zvezi s 163. členom ZD4).

1 Pritožnik navaja, da nasprotuje izjavam, podanim v sklepu, česar pa (prav tako ustrezno) ne konkretizira. 2 Glej 214. člen ZD. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 4 Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.