Jedro

Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje stanovanje, na katerem ima vsak od strank delež do ½. Tožencu je naložilo, da mora tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo do ½.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da se zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da se sodbi razveljavita in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili: (1) da sta tožnica in toženec sklenila zakonsko zvezo leta 1966, razvezala pa sta se leta 2002, (2) da je ekonomska skupnost prenehala v letu 1986, (3) da sta v času zakonske zveze kupila sporno stanovanje (leta 1970), (4) da je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispeval toženec, (5) da je toženec ta sredstva pridobil z rednim in honorarnim delom v času trajanja zakonske zveze, (6) da prihrankov ter denarja, ki so mu ga podarili starši in ki izvira iz njihove dediščine (posebnega premoženja), ni vložil v nakup stanovanja, (7) da je toženec s honorarnimi deli v obdobju dela pri ... zaslužil še 1,5 - 2 plači (cca. 2 leti in pol), (8) da je tožnica v celoti skrbela za družino in gospodinjstvo ter (9) da so bili njuni dohodki iz rednega dela v času do nakupa stanovanja približno enaki. Revizijske navedbe, da sta imeli pravdni stranki vseskozi ločene račune, kar pomeni, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze razpolagal s posebnim premoženjem, ki ga je vložil v nakup stanovanja ter da je dokazna ocena glede tožničine skrbi za otroka in gospodinjska dela napačna, pomenijo izpodbijanje zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev in dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišči prve in druge stopnje sta višino deležev na skupnem premoženju presojali le na podlagi meril (višina dohodkov, skrb za otroka in gospodinjska dela) v obdobju po sklenitvi zakonske zveze do nakupa stanovanja v letu 1970. Takšno materialnopravno izhodišče sodišč prve in druge stopnje glede obdobja, relevantnega za upoštevanje meril, ki vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju, pa je zmotno. Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma(1) lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari,(2) ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje. Skupno premoženje pa načeloma preneha nastajati s prenehanjem zakonske zveze, razen če stranka dokaže, da je skupnost prenehala že prej. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je skupnost prenehala že pred razvezo zakonske zveze (primerjaj s 1. in 2. točko dejanskih ugotovitev).

8. Glede na obrazloženo je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar sta sodišči nepopolno ugotovili dejansko stanje. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem sojenju pri ugotavljanju višine deležev tožnice in toženca na skupnem premoženju upoštevati še merila v obdobju po nakupu stanovanja do razpada skupnosti. Glede na odločitev se revizijskemu sodišču z ostalimi revizijskimi očitki ni bilo treba ukvarjati. Pripomniti je treba še, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral toženec višji delež na skupnem premoženju uveljavljati z nasprotno tožbo. V tej zadevi (v zemljiški knjigi je kot lastnik stanovanja vpisan le toženec) zadošča že ugovor. Načelnejša opredelitev do tega vprašanja v tej pravdi ni potrebna.

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Le v posebej utemeljenih okoliščinah se lahko upošteva tudi samo obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje.

Op. št. (2): Tudi v primeru, ko je predmet skupnega premoženja samo ena stvar, se ugotavlja delež na skupnem premoženju in ne na posamezni stvari.