Jedro

Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.

Za bianco menico, kakršno so toženci (prvotoženec kot trasant, drugo in tretjetoženca pa kot menična poroka), izdali tožnici, zadoščajo podpisi zavezancev na blanketu menice, vse ostale sestavine v njej pa je po pooblastilu za izpolnitev imetnik menice smel vpisati sam.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena z a v r n e .

Toženci sami trpijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi okrajnega sodišča opr. št. I Ig 1148/95 z dne 11.09.1995, kolikor je z njim vsem trem tožencem naloženo plačilo glavnice 614.622,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.07.1995 dalje ter 17.451,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.09.1995, vse pa v 3 dneh pod izvršbo. Plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 117.907,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.02.1998 dalje je v roku 8 dni pod izvršbo nerazdelno naloženo tožencem.

Citirano sodbo vsi trije toženci izpodbijajo s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo njeno razveljavitev zaradi vnovičnega sojenja na prvi stopnji, od tožnice pa terjajo povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ob pavšalno uveljavljanem pritožbenem razlogu bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s katerim se pritožba sicer ne ukvarja, ob uradnem preizkusu ni bila odkrita nobena tovrstna absolutna procesna kršitev, zato s tem pritožbenim razlogom pritožba ni prodrla.

Ugotovljena dejstva v izpodbijani sodbi so zadoščala za razsojo, ki je tudi pravilna, o pritožbenem nestrinjanju z njo pa pritožbeno sodišče dodaja: Tudi menica dana v zavarovanje dolga se presoja po pravnih pravilih Zakona o menici (Ur. list SFRJ št. 104/46, 16/65, 54/70 in 57/89), enako kot menica zaradi plačila. Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice (kot v tej zadevi) ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.

Za bianco menico, kakršno so toženci (prvotoženec kot trasant, drugo in tretjetoženca pa kot menična poroka), izdali tožnici, zadoščajo podpisi zavezancev na blanketu menice, vse ostale sestavine v njej pa je po pooblastilu za izpolnitev imetnik menice smel vpisati sam.

Pooblastilo za izpolnitev menice je sicer brez datuma (priloga A3), vendar je izdano skupaj s pogodbo o kratkoročnem posojilu z dne 18.09.1992. Ne gre torej za nikakršno samovoljo imetnika menice, če je v blanket vpisal potrebne sestavine, ki jih mora vsebovati menica, preden se pošlje v vnovčitev.

Višine tožničine terjatve, zavarovane z menico prvostopno sodišče ni bilo dolžno podrobneje ugotavljati, glede na samostojnost in abstraktnost zaveze tožencev, ki je nastala z menico. Niti tega, iz katerega pogodbenega razmerja med strankama menica sploh izvira.

Gotovo pa ne iz pogodbe, ki so jo predložili toženci in je datirana 03.07.1992 (v njej namreč ni govora o zavarovanju posojila z menico), pač pa iz pogodbe z dne 18.09.1992, ki jo je predložila tožnica in vsebuje klavzulo o zavarovanju kredita z dvema menicama.

Zaradi abstraktnosti menične zaveze se prvostopno sodišče ni smelo ukvarjati tudi z višino pogodbenih obresti iz kreditne pogodbe z dne 18.09.1992 z določeno 4-% realno mesečno obrestno mero (ne pa 5 kot zapiše pritožba), ki je visoka za današnje razmere, v času sklenitve pogodbe pa še ni bila oderuška.

Glede zaveze avalistov z obveznosti iz menice, katerih podatki niso vtipkani v blanketu, velja opozoriti, da za veljavno zavezo meničnega poroka zadošča podpis na licu menice ali na alonži, razen če gre za trasanta ali trasatov podpis - člen 30 Zakona o menici. Menična poroka nista podpisala samo čelne strani menice, ampak tudi pisno pooblastilo prejemniku menice za njeno izpolnitev ob zapadlosti. S prerekanjem verodostojnosti menične izjave se poroka nista mogla otresti svoje odgovornosti za plačilo menice.

Tako pritožbi ni uspelo uveljaviti niti preostalih dveh pritožbenih razlogov, zato je izpodbijana odločitev potrjena po členu 368 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ob neuspelem pravnem sredstvu pa tudi pritožbenih stroškov ni bilo mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki.

Določbe starega ZPP so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega ZPP.