Jedro

Tožena stranka je pri ugotavljanju površine primernega stanovanja nepravilno upoštevala neto tlorisno površino, čeprav določba drugega odstavka 24. člena ZSVarPre govori o uporabni površini stanovanja.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 435/2012 z dne 13. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 19. 10. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ugotovitve solastništva tožnice A.A. v postopku, ki pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu teče pod opr. št. P 121/2012 in v katerem nastopa kot tožena stranka. Navaja, da mora prosilec v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančno-materialni kriterij in objektivni kriterij in sicer morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena. Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Organ ugotavlja, da tožnica živi v gospodinjski skupnosti skupaj s hčerko B.B. Iz potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti po stanju na dan 30. 6. 2011 je razvidno, da tožnica in njena hčerka v preteklem letu nista dosegli dohodka iz tega naslova. Tožnica je lastnica registriranega motornega vozila znamke Oper Vectra 1.6, letnik 99, katerega vrednosti organ v skladu z določbo 6. člena Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči ni ugotavljal. Prav tako je tožnica lastnica motornega kolesa znamke Baotion Rocky49, Camox, letnik 2008, katerega vrednost ne presega 500,00 EUR, medtem ko njena hčerka ni lastnica motornih vozil. Tožnica je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejela plačo v skupni višini 1.069,16 EUR, njena hčerka pa prejema pokojnino v višini 299,52 EUR mesečno. Hčerka je dne 25. 9. 2012 prejela tudi dohodek v višini 240,00 EUR za delo preko študentskega servisa. Tožnica je za hčerko tudi upravičena do otroškega dodatka v obdobju od 1. 9. 2012 do 31. 7. 2013 v višini 61,24 EUR mesečno. Tožnica in njena hčerka nimata prihrankov v smislu določbe 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in tudi nista imetnici vrednostnih papirjev, pač pa sta solastnici kmetijskih in gozdnih zemljišč v k.o. …, ki se upoštevajo pri odmeri katastrskega dohodka. Prav tako sta solastnici nepremičnine parc. št. 1111/1, k.o. …, na kateri stojita dve stanovanjski hiši, stavba št. 554 in stavba 552. Tožnica je na zaslišanju povedala, da v stavbi št. 552 živi skupaj s hčerko in sinom, ki pa ima prijavljeno lastno gospodinjstvo, v stavbi št. 554 pa živi družina C., ki je nasprotna stranka v zgoraj navedenem pravdnem postopku, zato organ te nepremičnine ni upošteval kot premoženja tožnice in njene hčerke. V skladu s 1. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja. Po vpogledu na spletno stran prostorskega portala RS organ ugotavlja, da neto tlorisna površina stanovanjske hiše, v kateri tožnica z družino živi (št. stavbe 552), katere solastnici sta tožnica in njena hčerka, vsaka do 1/4, znaša 329,20 m2 in je njena vrednost ocenjena na 93.978,00 EUR. Na navedeni nepremičnini stoji še stavba št. 922, ki v naravi predstavlja kapelico, katere neto tlorisna površina znaša 2 m2 (vrednost m2 torej znaša 283,75 EUR). Neto tlorisna površina solastniškega dela stanovanjske hiše tožnice in njene hčerke torej znaša 164,60 m2 in tako za 54,60 m2 presega velikost primernega stanovanja. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je največja površina stanovanja, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine, za tričlansko gospodinjstvo 55 m2. Upoštevaje navedbe tožnice, da v hiši živijo tožnica, njena hči in sin, primerna velikost stanovanja za tričlansko gospodinjstvo ob upoštevanju drugega odstavka 24. člena ZSVarPre znaša 110 m2 in se presežek 54,60 m2 šteje za premoženje družine, vrednost tega presežka pa znaša 15.492,75 EUR. Organ tako ugotavlja, da ima tožnica skupaj s hčerko premoženje, katerega vrednost presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, t.j. vrednost 13.780 EUR in tožnica tako ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po prvem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre, zaradi česar je bilo treba njeno prošnjo zavrniti in nadaljnjih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči organ niti ni ugotavljal. Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja. Meni, da odločba temelji na nepravilno ovrednoteni vrednosti nepremičnin. Tožena stranka je pri vrednotenju nepremičnine oziroma velikosti stanovanja izhajala iz podatkov na spletni strani prostorskega portala RS in tako ugotovila, da neto tlorisna površina stanovanjske hiše, v kateri s hčerko živi in katere solastnici sta s hčerko vsaka do 1/4, znaša 329 m2, pri čemer znaša neto tlorisna površina solastniškega dela stanovanjske hiše tožnice in njene hčerke 164,60 m2 ter tako za 54,60 m2 presega velikost primernega stanovanja in se torej ta presežek šteje za premoženje družine. Na omenjenem portalu je sicer res zapisano, da znaša neto tlorisna površina za stavbo št. 552, k.o. …, 329,2 m2, vendar pa je navedeno tudi, da znaša uporabna površina omenjenega objekta 132,7 m2. Zato meni, da bi se za obračun velikosti stanovanja morala upoštevati uporabna površina nepremičnine, ki se definira kot površina vseh uporabnih prostorov v objektu, ki se uporabljajo za bivanje. Tlorisna površina pa zajema zunanjo izmero hiše oziroma stavbišče in ni pokazatelj koliko uporabne površine oziroma prostorov za bivanje hiša ima. Glede na to, da je uporabna površina hkrati tudi stanovanjska površina, meni, da bi se za izračun velikosti stanovanja morala upoštevati uporabna površina stanovanja, ki je tudi precej manjša. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma jo spremeni.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v prvem odstavku 27. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.780,00 EUR. V 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre pa je določeno, da se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi do vrednosti primernega stanovanja. Po drugem odstavku 24. člena ZSVarPre je primerna velikost stanovanja dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja iz prejšnjega odstavka večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli s m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.

Iz upravnih spisov izhaja, da tožnica s hčerko živi v stanovanjski hiši, katere neto tlorisna površina je 329,20 m2 in katere solastnici sta vsaka do 1/4. V stanovanjski hiši živi tudi tožničin sin, ki pa ima svoje gospodinjstvo. Vrednost stanovanjske hiše je ocenjena na 93.978,00 EUR.

Kot je navedeno že zgoraj, se po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre kot premoženje ne upošteva premoženje, v katerem posameznik oziroma družina živi, vendar pod pogojem, da gre za primerno stanovanje. Po določbi prvega odstavka 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, po kateri se pri površinskih normativih upošteva število članov gospodinjstva, je površinski normativ za dvočlansko družino od 30 do 45 m2, dvakratnik torej 90 m2, brez plačila lastne udeležbe in varščine, površinski normativ za tričlansko družino pa nad 45 m2 do 55 m2, dvakratnik torej 110 m2, brez plačila lastne udeležbe in varščine. Po presoji sodišča se je tožena stranka pri razlagi pojma primernega stanovanja sicer pravilno oprla na določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre, vendar pa je pri tem nepravilno ugotovila dejansko stanje glede števila članov tožničinega gospodinjstva s tem, da je kot člana tožničinega gospodinjstva štela tudi tožničinega sina, ki ima svoje lastno gospodinjstvo, zaradi česar je posledično tudi nepravilno uporabila površinske normative za tričlansko gospodinjstvo.

Prav tako je tožena stranka po mnenju sodišča nepravilno ugotovila tudi površino primernega stanovanja tožnice in njene hčerke. Tožena stranka je namreč pri ugotavljanju površine primernega stanovanja upoštevala neto tlorisno površino, čeprav določba drugega odstavka 24. člena ZSVarPre govori o uporabni površini. Ker iz navedene določbe izhaja tudi, da se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo stanovanja, izračunano po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja, to po mnenju sodišča pomeni, da bi tožena stranka pri ugotavljanju površine primernega stanovanja morala uporabiti tudi Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, ki v 6. členu določa, da se pri izračunu površine stanovanja uporablja standard SIS ISO 9836, kazalnik 5.1.7 in se uporabna korigirana neto tlorisna površina stanovanja po tem pravilniku izračuna tako, da se površine prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje pomnožijo s korekcijskim faktorjem 1, pomožne površine pa se pomnožijo z drugimi korekcijskimi faktorji. Navedeno pomeni, da odločilne okoliščine za ugotovitev površine primernega stanovanja v konkretnem primeru niso bile v zadostni meri razčiščene.

Ker odločilne okoliščine do sedaj niso bile zadosti razčiščene, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, prav tako je bilo tudi nepravilno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter izpodbijani akt odpravilo. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje glede števila članov tožničinega gospodinjstva in nato glede na pravilno število članov gospodinjstva ugotoviti uporabno korigirano neto tlorisno površino primernega stanovanja. Glede na tako ugotovljeno površino bo morala nato ugotoviti tudi ali gre morda za presežek velikosti primernega stanovanja ali ne in če gre, ugotoviti njegovo vrednost. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razčistiti že navedene odločilne okoliščine v posebnem ugotovitvenem postopku, ki se ga, zaradi varstva svojih pravic in z zakonom zavarovane koristi, ima pravico udeleževati tudi tožnica, v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).