Jedro

Zahteva za predložitev dokazov pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 12.05.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je račun ... delno plačal, fotokopije virmanov pa bo sodišču predložil naknadno. Upniku je poslal dopis, da bo zaradi velikih likvidnostnih težav račun poravnal do konca leta 1999. Glede na to, da upnik predlogu ni ugovarjal, je menil, da se z njim strinja. Do uvedbe DDV-ja pa bo poravnal še preostali del dolga.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, glede na navedeno določilo ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je račun ... delno plačal. Navedeno dejstvo je pravno relevantno in bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično.

Vendar pa zahteva za predložitev dokazov po 2. odst. 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da ugovoru priloži listine (v konkretnem primeru fotokopije virmanov), na katere se sklicuje oz. navede zakaj jih ne more priložiti. Fotokopij virmanov, ki bi dokazovali, da je bil račun delno plačan dolžnik ugovoru ni priložil in tudi ni pojasnil, zakaj tega ni mogel storiti. Tudi v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odlogu plačila do konca leta 1999 dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).