Jedro

Pritožbeno sodišče kot bistven razlog za nezgodo v tej zadevi vidi zdrs cevi iz viličarja. Ker tožena stranka ni zagotovila pripomočkov, ki bi preprečevali zdrs cevi iz viličarja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prekršila 42. člen Pravilnika.

Zmotno je stališče tožene stranke, da dejstvo, da je bil delavec usposobljen za razklad tovora, obenem pomeni tudi, da je bil seznanjen z pravilnim načinom razklada dolgih cevi in nevarnostmi, ki mu pri tem grozijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 11.536,76 EUR s pripadki (I. točka izreka) ter plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka kot delodajalec delavcu ni zagotovila varnih pogojev dela in da ga ni poučila o nevarnostih pri delu, zaradi česar je dolžna tožeči stranki povrniti stroške povezane z zdravljenjem delavca in denarnih nadomestil, ki jih je izplačala.

2. Proti izpodbijani sodbi se je zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), pravočasno pritožila tožena stranka. Sodišču prve stopnje je očitala, da iz obrazložitve ni jasno katera pomožna sredstva bi pri opisanem dejanskem stanju moral delavec uporabiti oziroma katera delavna sredstva bi delodajalec moral zagotoviti delavcu. Trdila je, da ni jasno kaj pomeni izraz „lesena in pod.“ v oklepaju. Poudarila je, da delavcu ni zagotovila posebnega podstavka, ker ga delavec za svoje delo, kot je pojasnil tudi izvedenec, ni potreboval. Trdila je, da je sodišče prve stopnje skonstruiralo dejansko stanje izven trditev pravdnih strank (glede ne vlečenja cevi z vrha in da bi delo morala izvajati dva delavca). Izpostavila je, da je v obrazložitvi sodišča prve stopnje nasprotje med razlogi, ker je sodišče prve stopnje na eni strani navedlo, da je bil delavec zaradi odsotnosti navodil prepuščen samemu sebi, po drugi strani pa, da je bil izobražen tudi za razklad tovora. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delavec prelagal dolge in lahke plastične cevi iz viličarja. Med prelaganjem cevi na višjo etažo regala (približno 2 m od tal) je delavec stopil na paleto na kateri so bile vreče cementa. Višina palete z vrečami cementa je bila približno 0,5 metra. Delavec je cevi vlekel iz viličarja in jih nato preložil na regal. Zaradi zdrsa plastičnih cevi iz viličarja je delavec sestopil iz palete na kateri so bile vreče cementa, pri sestopu je izgubil ravnotežje, se ujel na roko in si jo pri tem poškodoval. 6. V skladu z določilom prvega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod, tožeča stranka) pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Odškodnina, ki jo ima Zavod pravico zahtevati, obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje Zavod (91. člen ZZVZZ).

7. Pritožbeno sodišče kot bistven razlog za nezgodo v tej zadevi vidi zdrs cevi iz viličarja. Ker tožena stranka ni zagotovila pripomočkov, ki bi preprečevali zdrs cevi iz viličarja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prekršila 42. člen Pravilnika o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Pravilnik), ki določa, da je treba pri ročnem nakladanju ali razkladanju dolgih tovorov uporabljati ustrezna pomožna sredstva.1 Iz navedenega izhaja, da bi morala tožena stranka zagotoviti delovno opremo, ki bi preprečevala zdrs cevi iz viličarja. Pritožbeno sodišče sledi navedbi izvedenca, da bi bila ustrezna zaščita pred zdrsom že, če bi bile cevi povezane v snope, ali da bi bile nameščene ustrezne čelne in hrbtne zaščite proti zdrsu. Ker tega ni bilo je tako pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kršila določila 42. člena Pravilnika. Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ni jasno kaj je mišljeno z navedbo v oklepaju „lesena in pod.“ Iz obrazložitve sodišča prve stopnje jasno in nedvomno izhaja, kakšna zaščita je bila v tem konkretnem primeru mišljena – primerna zaščita pred tem, da se cevi speljejo (sredstva za povezavo cevi v snope ali sredstva, nameščena na čelno in hrbtno stran, ki bi preprečevala zdrs). Glede na navedeno v tem primeru očitana kršitev določil pravdnega postopka (14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana.

8. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dala ustreznih navodil glede premeščanja dolgih in lahkih cevi iz viličarja na regal (opozorilo na možnost zdrsa lahkih in dolgih cevi, povezovanje cevi v snope, prepoved uporabe neravnih površin za olajšanje dela). Zmotno je stališče tožene stranke, da dejstvo da je bil delavec usposobljen za razklad tovora, obenem pomeni tudi, da je bil seznanjen z pravilnim načinom razklada dolgih cevi in nevarnostmi, ki mu pri tem grozijo. Držijo pritožbene trditve tožene stranke, da gre v tem primeru za enostavno delo, ki obširnih navodil ne zahteva. Vendar pa ne glede na to, je dolžnost delodajalca, da delavca opozori na morebitne nevarnosti (zdrs cevi), ki delavcu pri delu pretijo. Ker tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila, je kršila določila prvega odstavka 87. člena ZZDZZ.

9. Že na podlagi navedenih kršitev je podana odgovornost tožene stranke za delovno nesrečo. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške zdravljenja poškodovanega delavca ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih je tožeča stranka izplačala.

10. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki proti prvostopenjski sodbi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

1 Iz določila prvega odstavka 42. člena Pravilnika izhaja, da je pri ročnem nakladanju in razkladanju dolgih tovorov (tirnic, gred, profilov, cevi in dr.) treba uporabljati ustrezna pomožna sredstva (lesena in pod.).