Jedro

V recepciji zgradbe na poslovnem naslovu toženke se nahajajo omarice in predali, nad njimi pa je niz odprtih polic, ki naj bi imele funkcijo hišnih predalčnikov. Natančnih lastnosti hišnega predalčnika ZPS resda ne zapoveduje. Vendarle pa določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo dostavljavcu in zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk (44. člen ZPS). Vročevalec ravno iz razloga zaupnosti pošiljk ne more pisanja pustiti na odprtem mestu. Tudi glede na namembnost hišnega predalčnika je logično, da mora biti slednji neke vrste zaprta omarica. Takšno stališče je zavzeto tudi v utrjeni sodni praksi, in sicer je odprt hišni predalčnik oz. predalčnik, ki se ga ne da zakleniti, neustrezen za puščanje sodnih pisanj. Ker predalčnik v recepciji na naslovu toženke torej ni primeren za vročanje sodnih pisanj, vročevalec v njem ni smel pustiti obvestila o prejetem pismu, še manj pa tožbe s prilogami in pozivom k odgovoru na tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) in toženi stranki (v nadaljevanju toženka) naložilo na lastne stroške odpraviti stvarne napake oz. dokončati dela na nepremičnini v lasti tožnikov (I. točka izreka), jima izročiti določene listine (II. točka izreka) in jima na lastne stroške izdelati vrtno lopo (III. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikoma plačati pogodbeno kazen v višini 12.477,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (IV. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo se iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pritožuje toženka. Navaja, da ji tožba ni bila vročena, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnjuje, da v stavbi, kjer se nahaja njen sedež, res nima poštnega nabiralnika, v smislu, kot se ta pojem splošno razume. V recepciji stavbe se nahajajo omarice, nad katerimi so predalčniki z nazivi uporabnikov, vanje pa poštarji vlagajo pisemske pošiljke.1 Da ji tožba ni bila vročena, je razvidno iz vročilnice. Na njej je poštar označil »nima HP2«, kar ne drži. Pošta se ji namreč vroča v posebne predalčnike v recepciji. Na tak način ji je bila vročena tudi zamudna sodba, dana je bila v predalčnik z njenim nazivom. Poštarjeva označitev, da naslovnik nima hišnega predalčnika, ne pomeni pravilne vročitve sodne pošiljke. V Zakonu o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPS) ni zapovedano, kakšen mora biti hišni predalčnik, ampak le, da mora biti do njega omogočen neoviran dostop. To pa v konkretnem primeru je. Vrnitev poštne pošiljke pošiljatelju z oznako, da naslovnik nima hišnega predalčnika, ne pomeni, da je bila vročitev tožbe s prilogami opravljena. Poštar bi jo moral po preteku roka za prevzem pustiti v njenem predalčniku. Zatrjuje tudi kršitev 10. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave in izvedlo dokazov predlaganih s strani tožečih strank.

3. Pritožba je bila vročena tožnikoma, ki na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Institut zamudne sodbe ureja 318. člen ZPP. Če tožena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). Pogoji za to so, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. V predmetni zadevi je toženka pravna oseba, zato ji je bila tožba vročana na naslov, vpisan v sodnem registru (tretji odstavek 139. člena ZPP). V skladu s 142. členom ZPP, ki ureja osebno vročanje pisanj, vročevalec ob neuspelem osebnem vročanju v naslovnikovem hišnem ali izpostavljenem predalčniku pusti obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP). Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.3 Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču (četrti odstavek 142. člena ZPP).4

7. Ob pregledu listin spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je dne 2. 11. 2022 na toženko naslovljena ovojnica s tožbo, prilogami in pozivom na odgovor (redna št. 10) vrnila pošiljatelju – Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Na levi strani ovojnice se nahaja žig „VRNITI“ z lastnoročnim pripisom „nima HP“. Ovojnici manjka levi spodnji del podaljška,5 na katerem se sicer nahaja napis „OBVESTILO O PRISPELEM PISMU“, pod njim pa besedilo „(izpolni v primeru osebne vročitve)“. Manjkajoči del ovojnice je torej obvestilo, ki se pusti naslovniku, kadar mu pisanja, ki se vroča osebno ni mogoče vročiti. Na zadnji strani ovojnice je vročevalec navedel, da je obvestilo o prispelem pisanju dne 13. 10. 2022 pustil na vratih toženke z opombo, da naslovnik „nima HP“. V skladu s 142. členom ZPP je za pravilnost fikcije vročitve bistveno, da je bila toženka pravilno obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. V pritožbi toženka ne zatrjuje, da obvestila o prispelem pismu ni prejela, temveč le, da ima primeren predalčnik za sprejem pisanj, zato bi ji morala biti sodna pošiljka (tožba s prilogami) puščena v njem.

8. Na podlagi toženkinega opisa njenega predalčnika in pritožbi priloženih fotografij pritožbeno sodišče ocenjuje, da toženka nima ustreznega hišnega predalčnika za vročanje sodnih pisanj. V recepciji zgradbe na poslovnem naslovu toženke se nahajajo omarice in predali, nad njimi pa je niz odprtih polic, ki naj bi imele funkcijo hišnih predalčnikov. Natančnih lastnosti hišnega predalčnika ZPS resda ne zapoveduje. Vendarle pa določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo dostavljavcu in **zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk** (44. člen ZPS). Vročevalec ravno iz razloga zaupnosti pošiljk ne more pisanja pustiti na odprtem mestu. Tudi glede na namembnost hišnega predalčnika je logično, da mora biti slednji neke vrste zaprta omarica. Takšno stališče je zavzeto tudi v utrjeni sodni praksi, in sicer je odprt hišni predalčnik oz. predalčnik, ki se ga ne da zakleniti, neustrezen za puščanje sodnih pisanj.6 Da bi bile police v recepciji ves čas nadzorovane in da do njih nepooblaščene osebe nimajo dostopa, pa pritožba niti ne zatrjuje. Ker predalčnik v recepciji na naslovu toženke torej ni primeren za vročanje sodnih pisanj, vročevalec v njem ni smel pustiti obvestila o prejetem pismu, še manj pa tožbe s prilogami in pozivom k odgovoru na tožbo.

9. Izpodbijana zamudna sodba toženki ni bila vročena s fikcijo, pač pa osebno. To je razvidno iz vročilnice,7 na kateri se nahaja podpis pooblaščene osebe toženke ter datum prejema. Pritožbene navedbe, da je bila toženki zamuda sodba vročena na način, da ji je bila dana v predalčnik z njenim imenom, se tako izkažejo za neresnične. Toženki ni uspelo izkazati, da se ji sodna pisanja vročajo na način, kot ga opisuje v pritožbi. V skladu z vsem pojasnjenim pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila tožba toženki vročena pravilno, v skladu z določbami ZPP.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dejstva, na katera tožnika opirata tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi. Sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov, ker se ne opravi glavna obravnava.

11. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 V dokaz prilaga fotografije recepcije, na katerih so omarice s predalčniki, 2 Okrajšava za hišni predalčnik, 3 O tem je naslovnik poučen v pravnem pouku na zadnji stani obvestila o prispelem pismu, 4 Prav tam, 5 12. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, 6 Tako tudi VSL I Cp 1693/2018 7 Pripeti k redni št. 12.