- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 217/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.217.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Očitna pisna pomota v stroškovnem delu sodbeAli je sodišče upravičeno popravilo očitno pisno pomoto v izreku sodbe, ki se je nanašala na zamenjavo tožeče in tožene stranke v stroškovnem delu odločbe?
- Možnost popravka pravnomočne sodbeAli lahko sodišče izda popravek pravnomočne sodbe in pod katerimi pogoji?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožene stranke, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, utemeljena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zamenjano navajanje pravdnih strank (tožeča stranka namesto tožene stranke in obratno) zgolj v stroškovnem delu odločitve je v konkretnem primeru predstavljalo očitno pisno pomoto, ki jo je sodišče lahko odpravilo s popravnim sklepom.
Popravni sklep se lahko izda kadarkoli, torej tudi po pravnomočnosti sodne odločbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodbo na podlagi pripoznave opr. štev. P 109/2008, z dne 21.10.2008, popravilo tako, da se izrek o stroških pravilno glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 224,41 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude, po preteku paricijskega roka, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo". V preostalem pa ostane sodba nespremenjena.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi. Poudarja, da sodišče ni upravičeno popravljati pravnomočni izrek sodbe ne glede na okoliščino, da je v nasprotju z obrazložitvijo: Popravek tudi ni možen glede na določilo 328. člena ZPP. Le če nobena od strank ne bi bila prizadeta, bi bil popravek mogoč.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določbo 1. odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitno pisno pomoto, kar pomeni, da jo lahko popravi tudi že potem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da gre za popravo očitne pisne pomote pri očitni zamenjavi navajanja strank zgolj v stroškovnem delu odločitve - tožeča stranka namesto tožena stranka in tožena stranka namesto tožeča stranka, upoštevaje, da je iz izreka sodbe glede odločitve o glavni stvari kot na dlani, da je uspela s svojim tožbenim zahtevkom tožeča stranka in je torej uspeh evidentno porazdeljen tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati posledično tudi stroške pravdnega postopka in ne obratno. Kriterij za oceno, ali gre za očitno pisno pomoto, ne more biti okoliščina, da takšno pomanjkljivost navzven izraža protislovje v samem izreku oz. nasprotje med izrekom odločbe in njeno obrazložitvijo, temveč je potrebno ocenjevati okoliščine vsakokratnega primera (vsebino oz. razloge odločitve, kontekst v katerega je umeščen sporni zapis, vrsto napake, vsebino napačnega zapisa, ipd.). V spornem primeru je tudi v obrazložitvi sodbe jasno in pravilno navedeno, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati stroške postopka, diametralno nasproten zapis v izreku pa torej lahko zgolj posledica očitne premajhne skrbnosti pri izdelavi odločbe.
Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 1. odstavka 328. člena ZPP ob povedanem ni utemeljen.
Ob povedanem je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 353 ZPP v zvezi s členom 366 ZPP).