Jedro

V kolikor pritožnica s predmetnimi očitki želi preko le navidezno zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev poseči v ugotovljeno dejansko stanje, je treba k navedenemu še dodati, da gre v tem delu za nedopustne in neupoštevne očitke v smeri izpodbijanja dejanskega stanja. Očitek, da nezavrnitev računov ne pomeni, da so bili izdelki po spornih računih naročeni in dobavljeni, ni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ampak gre za nedopusten in zato neupošteven očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (zmotne dokazne ocene).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (I.) pravdni postopek delno ustavilo za plačilo 213,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.1.2022 dalje do plačila, (II.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 3.425,62 EUR s pripadki, ki so podrobneje razvidni iz izreka izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne povzemajo, ter odločilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) izvršilne stroške v višini 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.9.2021 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 628,98 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo (II. in III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje) je toženka vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter s predlogom, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni argumentirano pojasnilo zaključkov, da je tožnica vtoževane storitve opravila v zatrjevanem obsegu in da naj bi jih toženka v takšnem obsegu naročila. O tem je zgolj ugibalo. Zaradi različnih omejevalnih ukrepov v zvezi z epidemijo naročila toženke niso bila takšna kot izhaja iz računov in dobavnic. Toženka je predlagala svoje zaslišanje, kar bi potrdilo navedbe omejenem poslovanju in zmanjšanju potreb po naročilih. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo in toženke ni zaslišalo, kar je bistvena kršitev iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nezavrnitev računov ne pomeni, da so bili izdelki naročeni in dobavljeni, in je v tem delu zmotno uporabljeno materialno pravo. V delu, v katerem sodišče prve stopnje ugotavlja na podlagi dobavnic, da je toženka morala opraviti naročila, gre zgolj za ugibanje. Glede na vse navedeno je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni v zadostni meri obrazložena dokazna ocena.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Odgovarja na pritožbene navedbe in izpostavlja, da toženka zgolj ponavlja svoje že podane navedbe ter očitno le zavlačuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima (formalnih) pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar je pritožbeno sodišče tudi storilo. Njen izrek ni nerazumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Sodba ima povsem zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo na čem temeljita ugotovitvi o opravljenem obsegu vtoževanih storitev s strani tožnice in o naročilih le-teh s strani toženke (glej razloge v 13. do 17. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). O teh zaključkih sodišče prve stopnje ni le ugibalo, ampak jih je logično in razumljivo, delno tudi s povsem pravilnim indičnim sklepanjem, argumentiralo. Prav tako ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor pritožnica s predmetnimi očitki želi preko le navidezno zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev poseči v ugotovljeno dejansko stanje, je treba k navedenemu še dodati, da gre v tem delu za nedopustne in neupoštevne očitke v smeri izpodbijanja dejanskega stanja. ZPP ne določa obveznosti sodišča, da bi moralo izvesti vse predlagane dokaze, in sodišče prve stopnje je dokazni predlog z zaslišanjem tožnice argumentirano zavrnilo, zato ni storilo bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilno pojasnjeni razlog nepotrebnosti izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke (glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe v zvezi z dodatnimi pojasnili, da toženka sploh ni konkretno navajala katerih dobav ni prejela in katerih naročil ni izvedla) pritožbeno sploh ni grajan.

7. Očitek, da nezavrnitev računov ne pomeni, da so bili izdelki po spornih računih naročeni in dobavljeni, ni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ampak gre za nedopusten in zato neupošteven očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (zmotne dokazne ocene).

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki pritožbenih stroškov ni priglasila in sama krije svoje pritožbene stroške, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo (225 EUR), 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.