Jedro

Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I/2 in VI izreka spremeni tako, da se znesek 536,39 EUR nadomesti z zneskom 358,48 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na ime denacionalizacijske upravičenke F. H., rojene K. (rojene dne ..., umrle ..., nazadnje stanujoče ...) na parceli št. 28 k.o. X pri ¾, na katerih je vknjižena lastninska pravica na V. d.d. – v stečaju, vzpostavi solastninska pravica do 1729/8071-tink glede na celoto (točka I/1 izreka), ter da ji pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 536,39 EUR (točka izreka I/2). Odločilo je, da je zavezanec za vračilo nepremičnin Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (točka II izreka), za denacionalizacijo v obliki odškodnine v obveznicah pa Slovenska odškodninska družba d.d. (točka III izreka). Nadalje je sklenilo, da se pri ¾ parcele št. 28 k.o. X do 1729/8071-tink (glede na celoto) po uradni dolžnosti vzpostavi lastninska pravica na ime denacionalizacijske upravičenke (točka IV izreka), za začasnega skrbnika po njej pa določilo D. U. (točka V izreka) in odločilo, da je dolžna Slovenska odškodninska družba d.d. začasnemu skrbniku obveznice Slovenskega odškodninskega sklada v višini 536,39 EUR izročiti v treh mesecih po pravnomočnosti predmetnega sklepa (točka VI izreka). Na koncu je odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (točka VII izreka).

2. Zoper odločitev v točkah I/2, III in VI izreka omenjenega sklepa se je zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka pravočasno pritožila S. d.d., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek (oziroma da samo odloči). Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo prvega odstavka 72. člena ZDen. Pravilno je sicer izračunalo, da kupnina po pogodbi z dne 27. 1. 1964 v znesku 5.091,10 EUR znaša 39,55 % vrednosti zemljišča, vendar je pri izračunu odškodnine upoštevalo le tisti del kupnine, ki presega 30 %, torej le 9,55 %. Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je potrebno razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti, kar je uveljavljeno tudi v sodni in upravni praksi (pritožba se sklicuje na pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19. 6. 1996 oziroma komentar k 72. členu ZDen). Sodišče prve stopnje je določbo prvega odstavka 72. člena ZDen napačno uporabilo tudi pri določitvi obsega zemljišča, ki se vrača v naravi in glede katerega je zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Omenjeno sodišče je nadalje kršilo postopkovne določbe, saj je odškodnino določilo v nasprotju z zahtevkom predlagateljev. Slednja sta namreč na zadnjem naroku dne 6. 3. 2012 soglašala s predlogom zavezanke, ki je nato v pisni vlogi z dne 12. 3. 2012 podala konkreten izračun odškodnine (ta znaša 96,36 EUR) Nasprotna udeleženka opozarja tudi na »tipkarske« napake pri oštevilčenju posameznih točk izreka.

3. Pritožba je bila poslana v odgovor predlagateljema in (preostalemu) nasprotnemu udeležencu, ki pa le-tega niso podali.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbena trditev, da je potrebno določbo prvega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/1991, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZDen) razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti, je pravilna (1). Upoštevaje to (materialno-pravno pravilno) izhodišče je potrebno od vrednosti ¼ solastninskega deleža nepremičnine parc. št. 28 k.o. X (ki ga ni bilo moč vrniti v naravi), ki po ugotovitvi sodišča prve stopnje znaša 593,02 EUR (2), odšteti celotno vrednost ob podržavljenju dane kupnine. Ker je ta po ugotovitvi (3) sodišča prve stopnje znašala 39,55 % vrednosti podržavljene nepremičnine, je bilo potrebno temu ustrezno zmanjšati pritožnici naloženo višino odškodnine. Ta predstavlja 60,45 % ugotovljene vrednosti ¼ solastninskega deleža nepremičnine parc. št. 28 k.o. X in znaša 358,48 EUR. Zaradi omenjene napačne uporabe materialnega prava je bilo potrebno pritožbi v tem obsegu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v točkah I/2 in VI (4) izreka spremeniti tako, da se znesek 536,39 EUR nadomesti z zneskom 358,48 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. V preostalem pritožbene navedbe niso utemeljene. Glede na vrednost ¼ solastninskega deleža parc. št. 28 k.o. X, kot ga ugotavlja sodišče prve stopnje (in ki ji pritožba ne oporeka), z njegove strani ugotovljenega (39,55 %) deleža, ki ga je napram vrednosti solastninskega deleža na nepremičnini predstavljala vrednost kupnine (temu deležu pritožba izrecno pritrjuje), in v osnovi pravilen način ugotavljanja višine odškodnine, ki jo je dolžna plačati pritožnica (katerega pa je bilo potrebno korigirati v smeri upoštevanja celotne izplačane kupnine oziroma upoštevanja celotnega deleža, ki ga je kupnina predstavljala napram vrednosti solastninskega deleža (5)), je pritožbeno sklicevanje na znesek 96,36 EUR (kot pravi znesek dolžne odškodnine) nepravilno. V tej zvezi nadalje ne držijo niti pritožbene trditve o postopkovnih kršitvah. Predlagatelja sta na zadnjem naroku 6. 3. 2012 „soglašala“ zgolj z navedbo pritožnice, da je potrebno pri določitvi odškodnine upoštevati celoten znesek kupnine (oziroma odstotek, ki ga je ta predstavljala napram vrednosti nepremičnine). O „predlogu“ točne višine odškodnine, ki ga je pritožnica podala v vlogi z dne 13. 3. 2012 (6) (in ga ponovno omenja v pritožbi), pa se niti nista mogla izjasniti oziroma ga vzeti za „svojega“, kot to poskuša prikazati pritožba, saj ga je pritožnica podala ne samo po zaključku obravnavanja ampak tudi šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Zato pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje odškodnino določilo v nasprotju z zahtevkom predlagateljev, ni na mestu. Za korekcijo „tipkarskih“ napak v izreku, na katere se sklicuje pritožba, pa je „pravi“ institut poprava sodbe/sklepa (328. člen ZPP (7) v zvezi s 37. členom ZNP) in ne obravnavana pritožb (8). Ker torej v preostalem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Glej npr. pravno mnenje občne seje VSS, 18. in 19. 6. 1996

(2) Ki ji pritožba ne oporeka.

(3) Kateri pritožba izrecno pritrjuje.

(4) Točke III izreka (ki jo pritožba prav tako izpodbija) ni bilo potrebno spreminjati. Ta točka kot zavezanca za denacionalizacijo v obliki odškodnine v obveznicah določa Slovensko odškodninsko družbo d.d. (ki pa te okoliščine v pritožbi ne izpodbija), medtem ko se v zvezi z obliko odškodnino „zgolj“ sklicuje na odločitev iz točke II/2 (pravilno I/2) izreka.

(5) Do pritožbenih navedb, da naj bi sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 72. člena ZDen napačno uporabilo tudi pri določitvi obsega zemljišča, ki se vrača v naravi, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj je v tem delu zavezanec za denacionalizacijo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki se ni pritožil, medtem ko pritožnica (ki te odločitve tudi sicer izrecno ni izpodbijala) za pritožbo v tej smeri nima pravnega interesa.

(6) Sama v pritožbi nenatančno navaja, da je bilo to 12. 3. 2012 (kar pa niti ni relevantno).

(7) V skladu z njim lahko sodnik, ki je izdal odločbo, kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

(8) Skratka ne gre za upoštevne pritožbene razloge.