Jedro

V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.

Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe, to je na nepremičnino z ID znakom X v solasti dolžnikov do 1/2. 2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Enako kot v ugovoru izpostavlja svoj šibek socialni položaj. Sprašuje s čim in kako naj poravna svoj dolg. Poudarja, da lahko upnika poplača samo v primeru, če nepremičnino proda za polno ceno, ki jo je predlagala nepremičninska agencija. Opozarja, da se bo v primeru sodne prodaje cena prepolovila, in sicer na znesek za katerega imata avstrijski banki vpisani hipoteki na prvem in drugem mestu ter ostali upniki ne bodo poplačani. Pojasni, da je „šel“ v prodajo stanovanja, da bo lahko poplačal upnika v celoti. Iz tega razloga se ne strinja s sodiščem, da naj razmisli o pravici upnika, da pride do svojega poplačila. Navaja še, da je upniku poznano finančno stanje dolžnika, pa mu kljub temu pošilja izvršbe in mu povzroča nove stroške. Pritožbenega predloga ne podaja.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo, enako kot v odgovoru na ugovor, pojasnjuje, da sta stranki sklenili dogovor plačila rednih mesečih položnic in da se bodo že vloženi izvršilni predlogi poplačali iz prodaje stanovanja. Dolžnik se dogovora ni držal, saj rednih mesečnih položnic ni plačeval, zato je moral upnik zaradi nevarnosti zastaranja vložiti izvršbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik priznava, da dolga ni poplačal in pojasnjuje, da je razlog njegov socialni položaj. Tudi iz podatkov spisa je razvidno, da izvršba na do sedaj predlaganih in dovoljenih sredstvih izvršbe, to je na pokojnini in denarnih sredstvih dolžnika na TRR, ni bila uspešna. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno sledilo predlogu upnika, podanega na podlagi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in dovolilo izvršbo na novo sredstvo izvršbe. Citirano določilo namreč določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

6. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo, šibek socialni položaj sam po sebi ne preprečuje dovolitve izvršbe. Eksistenco dolžnika varujejo določbe ZIZ o omejitvah izvršbe in izvzetju iz izvršbe. Zakonodajalec med njimi ni določil stanovanja, v katerem dolžnik živi, ali upniku naložil, da dolžniku priskrbi druge, minimalne pogoje bivanja, kot tudi ni določil minimalnega zneska, do katerega nepremičninska izvršba ni dovoljena.

7. V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov. Dolžnik tako nasprotuje le prisilni prodaji nepremičnine, ne pa sami prodaji. Dejstvo, da je upnik predlagal nepremičninsko izvršbo in v posledici le te zavaroval svojo terjatev na nepremičnini, pa ne predstavlja ovire za prodajo izven dražbe. Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo (četrti odstavek 183. člena ZIZ). Način prodaje nepremičnine, za katere se zavzema dolžnik - prodaja nepremičnine preko nepremičninske agencije za polno ceno, z dovoljeno izvršbo ni izključena. Zahteva le dolžnikovo nadaljnjo aktivnost in dosego soglasja strank o prodaji z neposredno pogodbo, kar glede na dejstvo prodaje nepremičnine po „polni ceni“ in s tem poplačila upnikov v višjem znesku, bo pričakovano doseženo.

8. Glede na navedeno se dolžnik neutemeljeno upira nepremičninski izvršbi in sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev. Ob dolžnikovem zatrjevanju dogovarjanja z upnikom glede plačila dolga in upnikovem priznanju, da ga je dolžnik seznanil s prodajo stanovanja, sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ZIZ omogoča odlog izvršbe in s tem odlog oprave nadaljnjih izvršilnih dejanj (prodaje, poplačila) na predlog upnika. V kolikor bosta stranki dosegli dogovor, da se v nadaljevanju prodaja opravi z neposredno pogodbo, bo tako moral upnik podati predlog za odlog izvršbe, dolžnik pa z njim soglašati. V nasprotnem bo sodišče s postopkom prodaje nepremičnine nadaljevalo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).