Jedro

Pravica ZZZS zahtevati povrnitev povzročene škode po 86. členu ZZVZZ je originarna pravica ZZZS.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene tanke ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 947.339,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.4.2000 dalje do plačila, znesek 20.413,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za znesek 13.546,00 SIT od dne 25.3.2000 do plačila, za znesek 4.553,00 SIT od dne 8.5.2000 do plačila in za znesek 2.217,59 SIT do plačila vse v roku 8 dni." (1. odstavek izreka). Hkrati je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 10.100,00 SIT v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka do plačila (2. odstavek izreka).

Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. V pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa spremeni.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi pravilno citira relevantno materialno pravno podlago, ki ji v sodbi sledi sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 86. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po citirani določbi ima Zavod (1) pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Pravica Zavoda zahtevati povrnitev povzročene škode po citirani določbi je originarna pravica Zavoda (2). Zavod ima poseben pravni naslov, ki mu daje položaj oškodovanca v razmerju do zavarovalnice, pri kateri ima povzročitelj škode zavarovano odškodninsko odgovornost. To pomeni, da je Zavod v tem razmerju oškodovanec, ki je s plačilom zdravljenja M. P., poškodovani v prometni nezgodi, utrpel škodo. Zato ni pomembno niti koliko so znašali stroški zdravljenja iz obveznega zavarovanja v Kliničnem centru za obdobje od 24.3. do 13.4.2000 in za ambulantno zdravljenje KO za travmo dne 24.3.2000, 8.5.2000 in 22.5.2000, niti kdaj se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovana M. P.. Pomembno je le, kakšno škodo je s tem v zvezi imel zavod.

Izhodišče za presojo o ugovoru zastaranja so tako dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o datumih vtoževanih plačil stroškov zdravljenja za M. P., ki jih pritožnica ne izpodbija. Upoštevaje dejstvo, da je bila tožba vložena 16.3.2004, izplačila pa so bila opravljena že v letu 2000, tega leta pa je postala pravnomočna tudi odločba o prekršku v zvezi s prometno nesrečo M. P., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je odškodninski tožbeni zahtevek zastaral (1. odstavek 376. člena ZOR).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč ni utemeljena obramba tožeče stranke proti ugovoru zastaranja.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način (posredno) pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene stranke (B1) ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga iz naslova odškodninskega zahtevka za plačane stroške zdravljenja M. P.. Šteti je namreč treba, da to plačilo v omenjenih okoliščinah ustreza izjavi, v kateri bi bila navedena višina in pri kateri velja pripoznanje le za navedeno višino, ne pa tudi za presežek (Vesna Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV, 2003, 2. knjiga, stran 502).

Očitne napake in pomanjkljivosti obrazložitve sodišča prve stopnje tako niso onemogočile preizkusa izpodbijane sodbe in zato zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Ker pa pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih drugih kršitev 2. odstavka 350. člena ZPP, je odločilo kot izhaja iz izreka sodbe (353. člena ZPP).

(1) Po 3. odstavku 12. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod).

(2) Primerjaj sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1237/2001, I Cpg 336/2004